Pet primerov dvojnih meril v slovenskih osrednjih medijih

Rok Čakš
18

Da slovenskim večinskim medijem primanjkuje samokritike, opozorila na primere neprofesionalnega in pristranskega poročanja pa praviloma odbijajo s sklicevanjem na novinarsko avtonomijo in neodvisnost, smo ob analizi konkretnega primera že izpostavili.

Tokrat smo izbrali pet dokazov dvojnih meril pri obravnavi praktično identičnih tematik, kjer je zgodba enih izrazito izpostavljena, zgodba drugih pa (namerno?) spregledana in zamolčana. 

1. Kdo nezakonito prisluškuje slovenskim državljanom?

Vir zajema slike: arhiv MMC RTV Slovenija, Tarča

Tudi tri tedne po Tarči, ki je v slovenskem medijskem prostoru sprožila afero “zaščitna oprema”, brez medijske pozornosti ostaja na videz postransko, a dejansko izjemno pomembno vprašanje: kdo in v kakšnih razsežnostih nezakonito prisluškuje slovenskim državljanom?

Kot vemo, je nekdo že sredi marca, preden so obstajali kakršnikoli sumi nepravilnosti pri nakupovanju opreme, nezakonito snemal pogovor med ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom ter tedanjim direktorjem Zavoda za blagovne rezerve Antonom Zakrajškom. Slednji je zato celo podal kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu.

Osrednjih medijev zgodba vseeno ni pritegnila. Povsem drugače kot denimo leta 2017, ko je portal Podčrto.si javno objavil transkripcije prisluhov Zoranu Jankoviću v primeru farmacevtka. Spomnimo, prisluhi so bili posneti zakonito, s strani NPU, a je sodišče odredilo njihovo uničenje, ker je tožilstvo zamudilo dveletni rok za sproženje kazenskega pregona. Namesto z vsebino prisluhov se je kar nekaj medijev takrat ukvarjalo s tem, kako so za Jankovića obremenjujoči prisluhi sploh zašli v javnost.

Tokrat ni opaziti novinarske raziskovalne vneme okrog okoliščin nastanka nezakonitih prisluhov. Raziskovalna zadržanost sicer zelo zagnanih novinarjev osrednjih medijev odpira nekaj vprašanj. Na prvem mestu ali morda ne raziskujejo zato, ker koga ščitijo, oziroma ker storilca poznajo. Tukaj se vprašaj lahko postavi tudi za imenom Ivana Galeta. Kot je v kolumni na Domovini pisal dr. Andraž Teršek, novinarjem vira ni potrebno razkriti. In če jim je posnetek izročil Gale osebno, bi to pojasnilo, zakaj teme nezakonitega prisluškovanja ne odpirajo. Ker odgovor pač poznajo, hkrati pa ščitijo vir, kar je njihova pravica in dolžnost.

Ni pa, ko gre za protizakonito delovanje skupin ali posameznikov, pravica in dolžnost do molka na to temo drugih novinarskih ekip ter seveda organov pregona. Slednji so zaradi tega RTV Slovenija obiskali že drugi dan, primarni razlog njihovega obiska pa so v osrednjih informativnih oddajah nacionalke zamolčali. Nekatere novinarke javne hiše pa so tovrstno aktivnost kriminalistov na družabnih omrežjih celo problematizirale.

Tema nezakonitega prisluškovanja slovenskim državljanom pa v osrednjih medijih ne tedaj, ne kasneje ni bila resneje odprta.

2. Nekatera podjetja v poslih za opremo na udaru, druga ostajajo nedotakljiva

Ventilatorji R30 v Splošni bolnišnici Celje (vir foto: Twitter SB Celje)

V dveh Tarčah o domnevno spornih nakupih zaščitne opreme smo, v negativnem smislu, zelo veliko izvedeli o poslih z blagovnimi rezervami podjetij Acron in predvsem GenEplanet. Oboji naj bi v poslih z maskami in ventilatorji (katere se je skušalo pokazati kot neprimerne, čeprav to niso) bili tako imenovani “vojni dobičkarji”.

Domnevno visokih marž Acrona pri dobavi FFP2 mask se te dni v seriji prispevkov loteva tudi POP TV. Acron je s pogodbo iz 27. 3. FFP2 maske blagovnim rezervam prodal po 3,2 € na komad, s pogodbo iz 31.3. pa po ceni 3,9 €. Na POP TV trdijo, da bi bilo enake maske v Slovenijo mogoče dobiti po polovični ceni od Acronove.

A Acronova cena je povsem primerljiva, oziroma celo ugodnejša od cen drugih podjetij, ki so državi zagotovile maske FFP2. Podjetje BO2-MEGA je 20. 3. blagovnim rezervam maske FFP2 prodalo za 4,16 € na komad, podjetje INOVATIO d.o.o. v  poslu iz 29. 3. po 4,26 € + prevoz in nekaj dni kasneje še 4,36 € + prevoz, WEBO Maribor pa celo po 4,50 € po maski.

Res da je Pečečnikovo podjetje enake maske državi ponudilo po ceni 1,85 €, vendar se je kasneje izkazalo, da je šlo za prevaro in so paketi z napisom FFP2 vsebovali navadne kirurške maske. Pečečnik je te potem državi prodal po 0,50 €, izgubo pa prevzel nase.

Če je Slovenija maske FFP2 preplačala, zakaj se je na tapeti komercialne televizije znašlo samo eno podjetje, ne pa tudi ostala, ki so državi enake maske prodale po primerljivi ali celo višji ceni, ostaja uganka.

Kot tudi, zakaj v Tarči in drugje ni bilo izpostavljeno podjetje SLA Marketing, o katerem smo na Domovini pisali, da je primerljive kirurške maske državi prodalo približno dvakrat dražje od konkurence in to 14. aprila, ko je bilo po besedah ministra Počivalška zalog že dovolj. Minister je te odgovore terjal tudi od podpisnika pogodbe Ivana Galeta, ki je na Facebooku zapisal, da je šlo znotraj kirurških mask za višji standard zaščite od že dobavljenih in so zato bile skoraj dvakrat dražje.

Zanimivo je, da se je tega posla pred časom lotil POP TV ter izpostavljal, da gre za podjetje iz občine Destrnik, kjer županuje bivši poslanec SDS Franc Pukšič, mladost pa je tam preživljal tudi Milan Zver. Ko pa se je izkazalo, da je podjetje preko mame od direktorja pravzaprav povezano z Židanovimi Socialnimi demokrati, pa je zgodba iz osrednjih medijev poniknila.

3. Razbobnano “posredovanje za posle” desnih politikov ter zamolčana vpletenost levih

V Sloveniji najbrž vsi vedo, da so se v posle z zaščitno opremo vpletala eminentna imena desnosredinskih politikov kot so Lojze Peterle, Marjan Podobnik, Jelka Godec ter celo sama žena predsednika vlade, Urška Bačovnik Janša.

Tako Bačovnikovo kot Godčevo in še dva druga politika SDS je v udarnem prispevku v osrednji informacijski oddaji POP TV kot sporne lobiste prikazala tudi novinarka Suzana Perman.

A praktično isti čas se je razvedelo, da je za posel preko podjetnika in člana SD Sandija Češka pri državnem sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Cantaruttiju posredoval predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan.

Ko je novinar Bojan Požar na to opozoril Permanovo, mu je ta odgovorila, da je o tem povprašala Židana, ki je “z dovoljenjem Cantaruttija njegovo GSM posredoval Sandiju Češku, da bi pokazal pot dobav mimo posrednikov.” Židanov odgovor je novinarko očitno zadovoljil, saj prispevka o Židanovem posredovanju pri nabavi zaščitne opreme na POP TV (in tudi ne v drugih osrednjih medijih) nismo dočakali. Požar je namigoval, da zato, ker Permanova zasebno živi z nekdanjim Židanovim svetovalcem, ko je ta delal še na Ministrstvu za kmetijstvo.

Kakorkoli, posredovanje Dejana Židana je primerljivo s posredovanji Godčeve, Bačovnikove, Peterleta in drugih. In če so za novinarje sporni slednji, bi po istih merilih moral biti sporen tudi Židan – če pa ni sporno nobeno posredovanje, bi bilo novinarsko profesionalno, da v negativni luči ne izpostavljajo nikogar.

V zavest gledalcev se je namreč usedla njihova vpletenost, ne pa denimo tudi, da posel ni bil realiziran praktično z vsemi podjetji, za katere naj bi ti politiki lobirali (z izjemo Marjana Podobnika), kar v prispevkih ni bilo sorazmerno izpostavljeno.

4.  Ministri na Kolpi in Socialni demokrati na Poti spominov in tovarištva

Le kdo ne pozna znamenite fotografije z obiska predsednika države ter ministrov za notranje zadeve in obrambo v času velikonočnih praznikov na Kolpi, kjer se s predstavniki policije in vojske sprehajajo brez mask na neustrezni varnostni razdalji?

Fotografija je bila večkrat izpostavljena na naslovnicah in udarnih špicah osrednjih medijev, “kršitelji” pa močno kritizirani zaradi vzpostavljanja slabega zgleda za prebivalstvo glede upoštevanja zaščitnih ukrepov. Proti njim je bila sprožena celo kazenska ovadba, ki pa je bila pred dnevi zavržena.

Podobnega zgražanja in kritike pa ni bila deležna fotografija skupine politikov Socialnih demokratov na čelu z evropsko poslanko Tanjo Fajon, ko so se 10. maja v javnosti veselo objemali na Poti spominov in tovarištva.

Te fotografije in kritik na račun neodgovornosti obnašanja “kršiteljev” v osrednjih medijih praktično ni bilo moč zaslediti.

5. Menjave Cerarjeve in Šarčeve vlade nekaj običajnega, Janševe pa “kadrovski cunami”

Naslovnica časnika Večer

Te dni Janševi vladi očitajo menjave odgovornih ljudi na vodstvenih inštitucijah v policiji, vojski, nadzornih svetih institucij pod okriljem države in še kje.

Nekateri pišejo o političnih nastavitvah z namenom podrejanja države Janši in njegovi politični stranki. Večer je pri tem šel tako daleč, da je objavil naslovnico z mastnim napisom “Kadrovski cunami”.

A podobnih naslovnic nismo videli ob intenzivnem kadrovanju v času Cerarjeve in Šarčeve vlade. Za Cerarjevo zdaj, ko je SMC v desnosredinski vladi, novinarji primere političnega kadrovanja izpostavljajo za nazaj.

Vir foto: Twitter

18 KOMENTARJI

  1. poglejmo v Slovenijo, kjer kosovarji, bosanci okupirajo celotno državo, medtem ko izobraženi Slovenski državljani odhajajo v tujino kot še nikoli po letu 1991, na področju rodnosti se ne naredi NIČ ! Madžarska medtem beleži najvišjo rodnost v zadnjih 20 letih. Še leta 2008 je delež tujih državljanov znašal 3,6 % v Sloveniji, nato se je do lanskega leta povečal na 7.5 %, še leta 2002 po popisu statističnega urada je v Sloveniji živelo 8,6 % priseljencev, ki so rojeni v tujini, njihov delež se je povečal na 12 % v letu 2018 , večina od teh je iz držav bivše SFRJ, kam drviš Slovenija ?? Tudi to je trd oreh za Janšo, da razmere normalizira, če se jih bo sploh lahko v 2. mandatih ali pa bomo Slovenci v manjšini, za Hrvate se ne bojim ker jih je več, muslimanov pa veliko manj kot v Sloveniji

  2. Dejstva in laži so v tej medijski bitki nepomembna. Pomembno je, kateri medij ima večjo moč. Ta medij pa je levi, žal. Priključite se peticiji protesta proti RTV, to je vse, kar lahko sedaj naredite. Ampak Janez je že rekel, da sprememb ne bo!

    • Vse pohvale UREDNIKU Čakšu, ki je ,nazorno s primerjavami, predstavil DVOJNA MERILA NACIONALKE.

      To je RESNICA in prav bi bilo, da bi jo vsi pošteni novinarji in publicisti, profesionalno predstavljali.

      MANIPULACIJE in LAŽI pa samo zastrupljajo naše državljene. HUJSKAŠTVO pomaga uspostaviti ANARHIJO, kjer se povzdignejo na položaje sami NESPOSOBNEŽI, ki uničujejo državo in njeno KULTURO.

      Gospod Čakš, to b i bilo koristno predstaviti tudi MEDNARODNEMU DRUŠTVU (ki ga za vse obvešča naša RTV) NOVINARJEV in tem “uglednim” časopisom, ki nagrajujejo “zgage”.

  3. In nikomur se nič ne zgodi. Nobene ovadbe nič.
    Bodo ponovno ušli kazni kot veleizdajalec osamosvojitvene vojne in državni prevratnik Kučan?
    Šarec je poslal maske kitajcem in pustil meje odprte za uvoz virusa.
    Dobrota je sirota in sedaj smrtno nevarna.
    To je specialna državljanska vojna.

  4. Avtor pravi, da poročanje o enih podjetjih, ki so prodajala maske mediji poročajo tako, o drugih pa drugače ali nič in zakaj je tako naj bi bila uganka. To je zelo vljudno povedano. V resnici pa “uganke” ni. Vzrok za tako poročanje je pristranskost in hudobija.

  5. Na prvo mesto nepoštenega pristopa levih medijev bi dal:

    – grožnje s smrtjo premierju Janši in še nekaterim drugim desnim politikom, levi mediji pa to ne obsojajo
    – mediji očitajo desnim medijem in desnici “sovraštvo”, prezrejo pa dejanja sovraštvo levice, začenši z levo vlado, ki je sovražila in izključeval vse, kar je prišlo iz desnice
    – levi mediji so človekoljubni do tujcev, pogosto pa ne kažejo te človekoljubnosti do slovenskih sodržavljanov, npr. kristjanov zlasti, ko se jim kršijo človekove pravice….

    • Res je, vse kar ste napisali.
      Veliko sovraštva so že zlili Levičarji na Desnico. Pred več desetletji, ne samo, da so grozili s smrtjo, ampak so jo celo izvršili in ta dejanja so polnila BREZNA.

      “DOBRONAMERNI” Šarec, ki ljubi “svobodo” medijev, je celo dal NAVODILO podjetjem, v katerih MEDIJIH se ne bi smelo OGLAŠEVATI.

      To ti je res demokrat ta Šarec, ki se je sinoči na TV tako širokoustil in imel zbrane besede, kot: “Naj me strela udari…”

  6. Za leve medije je očitno povsem sprejemljivo tudi, če se grozi z:

    ” Smrt janšizmu!” Tako kot ” Smrt fašizmu”.

    Pri tem pa “prezrejo”, da je tem vzklikom v slovenski zgodovini sledilo množično pobijanje tistih, ki so jim bili namenjeni ti vzkliki.

    Takšne so žal “vrednote NOB.” na katere še danes prisegajo.

    • Ravno danes je bilo na Radio Trst, kako so partizani na Koroškem, 15.5.1945, zajeli Nemce in DOMOBRANCE.
      To se pravi, da so se šli Partizani, edini v Evropi oboroženo VOJNO še najmanj TEDEN dni po koncu VOJNE. Takrat so dejan sko z orožjem zajeli NEOBOROŽENE.

      In to so tiste VREDNOTE, ki jih časti Levica in ZZB. Ja res imamo urejeno demokracijo”!

  7. Levica še danes časti tiste, ki so v miru pobili celo generacijo Slovencev, njihove spomenike in njihove nasilne simbole.

    Omalovažuje in zaničuje pa tiste, ki so zaslužni za osamosvojitev Slovenije in vzpostavitev demokratičnega sistema in varovanje človekovih pravic in svoboščin.

  8. Levica in njeni mediji še zdaj častijo:
    – Tiste, ki so odgovorni za nedolžno pobito generacijo Slovencev v miru in petdesetletni totalitarni režim v Sloveniji in njihove spomenike ter njihove nasilne totalitarne simbole.
    – Zaničujejo pa tiste, ki so zaslužni za osamosvojitev Slovenije in uvedbo demokratičnega sistema ter človekov pravic in svoboščin v Sloveniji.

  9. V gornjih petih točkah je avtor na skrbno argumentiran in razumljiv način pokazal in dokazal neznosno profesionalno in etično dvoličnost ter nedopustno zavestno politično pristranskost večine iz neformalnega proti-vladnega kartela “osrednjih” medijev in večine dreserjev ter ponarejevalcev javnega mnenja, ki so fanatično zadrti in zvesti člani ter naduti politični aktivisti levičarskega tranzicijskega Društva novinarjev Slovenije ter “revolucionarni” nasledniki in politični dediči 571 sopodpisnikov zloglasne in sramotne Zgagove in Šurčeve protijanševske sovražne mednarodne peticije iz leta 2007.
    Primere hude politične in aktivistične pristranskosti, političnega navijaštva, hujskaštva, ovaduštva in neprikritega sovraštva, ki se nikakor ne skladajo s profesionalno etiko novinarskega poslanstva in poklica ter z neodvisnostjo in svobodo medijev kot objektivnih posrednikov celotne in nadvse raznorodne in kompleksne politične in družbene resničnosti, lahko, žal, vsak dan znova prebiramo in poslušamo v medijih agit-propovsko centralno vodenega in usmerjanega proti-janševskega medijskega kartela.
    V izrednih aktualnih družbenih razmerah vseobsežne pandemijske in postpandemijske krize v RS in EU se je večina standardnih ali osrednjih medijev proti-janševskega in s tem sovražno proti-vladnega kartela prostovoljno in nedopustno postavila v vlogo izrazito in prepoznavno pristranskih političnih akterjev/osebkov na slovenskem družbenem prizorišču ter se s tem sama odrekla za družbo ključni vlogi in poslanstvu svobodnega, neodvisnega, široko pluralno strpnega, zvedavega in kolikor mogoče objektivistično distanciranega – POSREDNIKA/MEDIJA.
    Zrcalna reakcija medijev in medijskih dreserjev je tudi na drugi strani, se pravi na strani pro-janševskih medijev, pripeljala do podobnih ne-profesionalnih in ne-etičnih zdrsov ter zastranitev v smeri nedopustnega in napačnega prevzemanja vlog političnih aktivistov in političnih akterjev na drugi strani “vojne fronte”, o kateri je izčrpno in argumentirano pisal sam aktualni predsednik Vlade RS.
    Tako smo v Sloveniji ta čas priče v svetovnem merilu unikatne in neponovljive “totalne vojne” prevladujočega dela levih in politično izrazito aktivističnih oz. večinskih proti-janševskih medijev proti aktualni demokratično izvoljeni, legalni in legitimni Vladi RS, a istočasno tudi vojne med levimi aktivistično proti-janševskimi mediji ter med enako aktivističnimi manjšinskimi pro-janševskimi mediji.
    Katastrofa za državljane, davkoplačevalce in volivce v RS je ravno v tem, da na slovenskem medijskem trgu ta čas praktično ni (več) politično neodvisnega, svobodnega, objektivnega in do vseh približno enako profesionalno distanciranega množičnega medija oz. zaupanja vrednega posrednika aktualne družbene resničnosti, ampak da je tako rekoč večina medijev ter večina medijskih aktivistov oz. vojščakov prostovoljno iz-stopila iz svoje poklicne neodvisnosti in avtonomije ter pragmatično sprejela dejstvo, da bo v javnosti s svojo neprofesionalno držo in politično pristranskostjo zasluženo uvrščena na eno od “vojskujočih se” strani.
    Vsi vemo, da je prva žrtev vsake vojne in vsake revolucije – Resnica.
    In če bralci, poslušalci ter gledalci v obstoječih medijih lahko zaznavamo vse več vulgarnih in primitivnih aktivističnih hujskanj, ovaduštev, izdajstev, sovražnih etiketiranj, obtožb, obsodb in medijskih atentatov s strani medijskih mogotcev kot izrazito političnih aktivistov, potem nikomur več ne zaupamo, verjamemo in nikomur več nismo in ne bomo več pripravljeni plačevati za neprofesionalni politični aktivizem ter neprofesionalno pristransko odslikavanje domnevne družbene resničnosti. Ko se neprofesionalni medijski uredniki in neprofesionalni novinarji sprašujejo, zakaj kupuje časnike in časopise vse manj bralcev, posluša informativne programe radia in televizij vse manj poslušalcev ter gledalcev, naj se pogledajo “v ogledalo” nepodkupljivega svobodnega, neodvisnega in samostojnega novinarskega profesionalizma ter svobode, neodvisnosti in samokritičnosti slehernega enkratnega in neponovljivega etičnega človeškega bitja.

  10. Skratka desnica in njeni mediji hočejo uveljaviti slovensko ustavo in njene demokratične temelje in človekove pravice in svoboščine.

    Levica in njeni mediji pa na vse načine to zavirajo in bojkotirajo.

  11. Slovenska ustava je najvišji državni in pravni akt, kateremu sta dolžna biti pokorna, tako desnica kot levica.

    Ko bomo uveljavili slovensko ustavo, na slovenskem ne bo več razkola.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime