Pestro dogajanje ob sprejemanju proračuna: Bruseljska klofuta, grožnje z odstopom in kosilo vse bolj skreganih koalicijskih partnerjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Proračun, o katerem poslanci razpravljajo že drugi dan, je prinesel kar nekaj zanimivih zgodb. Prvi dan obravnave proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v DZ je pozno zvečer zasenčila grožnja finančnega ministra Andreja Bertonclja z odstopom, če bodo poslanci preveč radodarni pri financiranju občin.
Drugi dan so se kritike opozicije nadaljevale. Vlada pa je prejela klofuto iz Bruslja, da slovenski proračun vsebuje strukturna tveganja. Prvaki koalicijskih strank so se danes dobili na kosilu, na katerem bodo poskušali zakrpati vse večje luknje, ki nastajajo znotraj koalicije.
Proračuna, o katerih so poslanci razpravljali dva dni, prinašata najvišjo porabo doslej. Za leto 2020 so odhodki določeni v višini 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 10,450 milijarde evrov. To ne presega mej, ki jih je spomladi v skladu s fiskalnim pravilom določil DZ, je zatrdil Bertoncelj. Tako kot poraba se sicer povečujejo tudi prihodki. Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 10,773 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,11 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako leta 2020 znašal 415 milijonov evrov in se leta 2021 povzpel na 656,6 milijona evrov.
V celodnevni torkovi razpravi so poslanci opozicije izrekli številne kritike na račun načrtov vlade. Kot so opozarjali, bi bil zdaj primeren čas za reforme, teh pa v proračunskih dokumentih ne vidijo. Svoje glasove so kljub temu obljubili v SNS. V koalicijskih strankah so z načrti vlade zadovoljni, bi pa v nekaterih omilili fiskalno pravilo, da bi bilo več denarja za investicije.
Zaradi zvišanja povprečnine, ki bi zahtevalo dodatnih 140 milijonov evrov, je minister za finance Bertoncelj v torek zagrozil z odstopom. Poslanci koalicije so nato oblikovali novo dopolnilo, s katerim se povprečnina vrača na višino, kot jo je predlagala vlada.
Kritični so bili v opoziciji. V SDS razvojne komponente v obravnavanih dokumentih ne vidijo. »Nadaljuje se zgolj dosedanja politika, ki pa ne ustreza klicu po reformah,« je opozoril Marko Pogačnik in vlado pozval k pripravi reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
Podobno menijo tudi v NSi. "Proračunski dokumenti kažejo, da reformnih ukrepov ne bo, torej bo vlada tudi v letih 2020 in 2021 opravljala po naši oceni zgolj tekoče posle," je dejal Jožef Horvat in dodal:"Davčna politika bi morala stimulirati podjetne in delovne, pa jih žal ne."
V celodnevni razpravi so poslanci tudi preostalih opozicijskih strank izrekli številne kritike na račun proračunskih načrtov vlade. "Komisija za preprečevanje korupcije je najslabša institucija v državi, zunanja politika je katastrofalna, turizem je za 'kozlat'," je dejal Zmago Jelinčič (SNS) in med drugim predlagal ukinitev vseh socialnih transferjev. Kljub temu so v SNS obljubili svoje glasove.
Luka Mesec (Levica) v predlogu proračunov pogreša zadosten obseg sredstev za stanovanjsko politiko, železnice, domove za starejše, izpolnjevanje podnebnih ciljev ter raziskave in razvoj. Za slednje se sicer namenja več denarja, a po njegovem mnenju "ne dovolj, da bi mlade prepričali, naj po zaključku študija ne odhajajo v tujino".
Nič drugače ni tudi drugi dan obravnave proračuna, ki je posvečen podrobnejši obravnavi predloga proračuna za leto 2021. Opozicija vlado zopet opozarja, da kljub rekordnim prihodkom za marsikatero področje namenja premalo denarja.
"V naslednjih dveh letih se ne bo zgradil niti en dom za starejše," je dejal Zvonko Černač iz SDS. Obžaluje tudi pomanjkanje sredstev za številna druga področja, med drugim za občine, zdravstvo, stanovanjsko politiko, gradnjo vrtcev in šol ter za obnovo železniških prog.
S podobnimi argumenti je predlaganemu proračunu za leto 2021 nasprotovala tudi Tomičeva. »Ljudje od zgodovinsko velikega proračuna nimajo kaj dosti, je dejala in naštela: nimamo domov za ostarele, mladi so še vedno v stiskah, revščina med otroki je velika, manjkajo sredstva za bolniška nadomestila za samozaposlene ...« je dejala Tomičeva.
"Kje je denar za skladen regionalni razvoj," je vprašal Jožef Horvat (NSi). "Slovenija ni samo Ljubljana, tudi mi tam na skrajnem vzhodu, na skrajnem jugu, na Koroškem, vsi plačujemo davke," je dodal. Tudi v NSi si želijo več denarja za gradnjo novih šol, Horvat pa je opozoril še na pomanjkanje zadostnih sredstev za razvoj, za reševanje stanovanjskega problema mladih, za občine ter za obmejna problemska področja.
Opozicijske poslanske skupine so zato k predlogu proračuna za leto 2021 vložile 55 dopolnil, s katerimi bi predvideno porabo prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni.
A vlada je že med obravnavo proračuna, ki je po Bertoncljevih besedah "med najboljšimi v Evropi," prijela klofuto iz Evropske komisije. Ta opozarja, da v slovenskem osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.
V primeru Slovenije je srednjeročni proračunski cilj določen v višini 0,25 odstotka strukturnega primanjkljaja v letu 2020. Po jesenski gospodarski napovedi komisije pa naj bi Slovenija prihodnje leto beležila 0,9-odstotni strukturni primanjkljaj. Zaradi tega odstopanja je torej znova v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.
Drugi dan so se kritike opozicije nadaljevale. Vlada pa je prejela klofuto iz Bruslja, da slovenski proračun vsebuje strukturna tveganja. Prvaki koalicijskih strank so se danes dobili na kosilu, na katerem bodo poskušali zakrpati vse večje luknje, ki nastajajo znotraj koalicije.
Proračuna, o katerih so poslanci razpravljali dva dni, prinašata najvišjo porabo doslej. Za leto 2020 so odhodki določeni v višini 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 10,450 milijarde evrov. To ne presega mej, ki jih je spomladi v skladu s fiskalnim pravilom določil DZ, je zatrdil Bertoncelj. Tako kot poraba se sicer povečujejo tudi prihodki. Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 10,773 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,11 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako leta 2020 znašal 415 milijonov evrov in se leta 2021 povzpel na 656,6 milijona evrov.
Bertoncelj zagrozil z odstopom
V celodnevni torkovi razpravi so poslanci opozicije izrekli številne kritike na račun načrtov vlade. Kot so opozarjali, bi bil zdaj primeren čas za reforme, teh pa v proračunskih dokumentih ne vidijo. Svoje glasove so kljub temu obljubili v SNS. V koalicijskih strankah so z načrti vlade zadovoljni, bi pa v nekaterih omilili fiskalno pravilo, da bi bilo več denarja za investicije.
Zaradi zvišanja povprečnine, ki bi zahtevalo dodatnih 140 milijonov evrov, je minister za finance Bertoncelj v torek zagrozil z odstopom. Poslanci koalicije so nato oblikovali novo dopolnilo, s katerim se povprečnina vrača na višino, kot jo je predlagala vlada.
Opozicija prvi dan kritična: Reform ne bo kljub najvišjemu proračunu
Kritični so bili v opoziciji. V SDS razvojne komponente v obravnavanih dokumentih ne vidijo. »Nadaljuje se zgolj dosedanja politika, ki pa ne ustreza klicu po reformah,« je opozoril Marko Pogačnik in vlado pozval k pripravi reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
Podobno menijo tudi v NSi. "Proračunski dokumenti kažejo, da reformnih ukrepov ne bo, torej bo vlada tudi v letih 2020 in 2021 opravljala po naši oceni zgolj tekoče posle," je dejal Jožef Horvat in dodal:"Davčna politika bi morala stimulirati podjetne in delovne, pa jih žal ne."
V celodnevni razpravi so poslanci tudi preostalih opozicijskih strank izrekli številne kritike na račun proračunskih načrtov vlade. "Komisija za preprečevanje korupcije je najslabša institucija v državi, zunanja politika je katastrofalna, turizem je za 'kozlat'," je dejal Zmago Jelinčič (SNS) in med drugim predlagal ukinitev vseh socialnih transferjev. Kljub temu so v SNS obljubili svoje glasove.
Luka Mesec (Levica) v predlogu proračunov pogreša zadosten obseg sredstev za stanovanjsko politiko, železnice, domove za starejše, izpolnjevanje podnebnih ciljev ter raziskave in razvoj. Za slednje se sicer namenja več denarja, a po njegovem mnenju "ne dovolj, da bi mlade prepričali, naj po zaključku študija ne odhajajo v tujino".
Drugi dan: Ne bo se zgradil niti en dom za ostarele
Nič drugače ni tudi drugi dan obravnave proračuna, ki je posvečen podrobnejši obravnavi predloga proračuna za leto 2021. Opozicija vlado zopet opozarja, da kljub rekordnim prihodkom za marsikatero področje namenja premalo denarja.
"V naslednjih dveh letih se ne bo zgradil niti en dom za starejše," je dejal Zvonko Černač iz SDS. Obžaluje tudi pomanjkanje sredstev za številna druga področja, med drugim za občine, zdravstvo, stanovanjsko politiko, gradnjo vrtcev in šol ter za obnovo železniških prog.
S podobnimi argumenti je predlaganemu proračunu za leto 2021 nasprotovala tudi Tomičeva. »Ljudje od zgodovinsko velikega proračuna nimajo kaj dosti, je dejala in naštela: nimamo domov za ostarele, mladi so še vedno v stiskah, revščina med otroki je velika, manjkajo sredstva za bolniška nadomestila za samozaposlene ...« je dejala Tomičeva.
"Kje je denar za skladen regionalni razvoj," je vprašal Jožef Horvat (NSi). "Slovenija ni samo Ljubljana, tudi mi tam na skrajnem vzhodu, na skrajnem jugu, na Koroškem, vsi plačujemo davke," je dodal. Tudi v NSi si želijo več denarja za gradnjo novih šol, Horvat pa je opozoril še na pomanjkanje zadostnih sredstev za razvoj, za reševanje stanovanjskega problema mladih, za občine ter za obmejna problemska področja.
Opozicijske poslanske skupine so zato k predlogu proračuna za leto 2021 vložile 55 dopolnil, s katerimi bi predvideno porabo prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni.
Bruseljska klofuta slovenskem proračunu, ki je "med najboljšimi v Evropi"
A vlada je že med obravnavo proračuna, ki je po Bertoncljevih besedah "med najboljšimi v Evropi," prijela klofuto iz Evropske komisije. Ta opozarja, da v slovenskem osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.
V primeru Slovenije je srednjeročni proračunski cilj določen v višini 0,25 odstotka strukturnega primanjkljaja v letu 2020. Po jesenski gospodarski napovedi komisije pa naj bi Slovenija prihodnje leto beležila 0,9-odstotni strukturni primanjkljaj. Zaradi tega odstopanja je torej znova v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.
Ko treščita slovenska in evropska realnost. Tokrat na področju proračuna... pic.twitter.com/iRD0P4feKY
— Anže Logar (@AnzeLog) November 20, 2019
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
6 komentarjev
Alojzij Pezdir
"V primeru Slovenije je srednjeročni proračunski cilj določen v višini 0,25 odstotka strukturnega primanjkljaja v letu 2020. Po jesenski gospodarski napovedi komisije pa naj bi Slovenija prihodnje leto beležila 0,9-odstotni strukturni primanjkljaj. Zaradi tega odstopanja je torej znova v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili."
Šarčeva manjšinska vlada ter vladajoča protijanševska manjšinska koalicija peterice samopašnih strankarskih prvakov (Šarec, Židan, Cerar, Bratušek in Erjavec) se očitno požvižga na tehtna opozorila in svarila domačega pristojnega Kračunovega fiskalnega sveta ter tujih kompetentnih strokovnjakov Evropske komisije ter neodgovorno še naprej nalaga davkoplačevalcem nove in nove obveznosti ter zaradi lastnega vztrajanja pri trenutno razmeroma polnem proračunskem koritu brezobzirno in neomejeno veča in širi stroške države in povečuje ter pospešuje državni primanjkljaj.
Seveda bomo, kot vedno, posledice nekompetentnega in neodgovornega nenehnega povečevanja državne proračunske porabe nazadnje najbolj čutili davkoplačevalci, državljani in volivci v RS ter naši otroci in vnuki, ki bodo še v naslednjih generacijah morali za nazaj odplačevati finančne posledice nestrokovnih, nekompetentnih, negospodarnih in nesocialnih proračunskih ter razvojnih politik levo-sredinskih in levih vlad RS.
Najhujše žrtve diletantsko kratkoročne politike brezmejnega povečevanja proračunskih stroškov države pa bodo nazadnje prav tisti deli družbe, v imenu katerih nazadnjaški dogmatiki levih strank populistično opravičujejo to nenehno in nenadzirano povečevanje stroškov države: se pravi upokojenci, mladi prekerci, nezaposleni ter zaposleni na minimalnih plačah.
helena_3
Dogovorili so se, da nikomur ni v interesu padec vlade, pišejo Primorske novice. Mišljeni so seveda koalicijski partnerji - s tisto besedo "nikomur".
Ja no, nekateri to vemo že brez "južine".
MEFISTO
Seveda jim ni v interesu padec vlade, saj bi jim volivci na morebitnih predčasnih volitvah temeljito izprašili riti. Nekateri bi se tudi dokončno poslovili od državnega zbora. Škoda, treba bo še nekoliko potrpet in upati, da bodo vsaj kake drobtinice ostale za njimi..
MEFISTO
Ponavljam za tiste, ki ne berejo starjši prispevkov.
Najprej delo, potem jelo, je ena od misli narodne modrosti.
Medtem ko je v parlamentu razprava o državnem proračunu, ga Šarec že zapravlja za bogato kosilo predsednikom koalicijskih strank, ki pred tem niso opravili svojega dela in ki so vsi po vrsti državni in narodni škodljivci, eni manjši, drugi večji.
Pred kosilom so se predsedniki radovedno spraševali, ali bodo pri kosilu štirje hodi ali bo več hodov, medtem pa je množica njihovih podanikov preštevala drobiž in računala, katere prehrambene artikle v akciji lahko zanj kupi.
Upokojence, ki nestrpno pričakujejo zvišanje pokojnin na koncu prihodnjega leta za 6,50 Evra, moram opozoriti, naj si sami izračunajo za koliko upokojencev je premier s pregrešno dragim kosilom zapravil njihov dodatek, ki dospe v plačilo decembra 2020
Če je premier plačal kosilo iz svojega žepa, se bom opravičil ob predložitvi plačanega računa.
romanos1
Vse drži,kar je napisano,paše veliko bi se našlo! V bistvu je vprašanje,kaj je pod to vlado pozitivnega!
MEFISTO
0,00%.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.