Perverzija četrte veje oblasti

Če plačanec očita plačancu, da je plačanec, je to smešno. Hinavsko. Če pa mafijski boter očita tatiču, ki je ukradel bonbon, da je velik tat, je to že perverzno.

Slovenija zadnje dneve spominja na Disneyjev strip. Nastopajo trije buldogi, tista znamenita trojka bratov roparjev. Buldogi, ki sicer ne slovijo po inteligenci, oropajo Skopušnikov trezor, a jih policija zaloti že, ko pritečejo na ulico. Buldogi se prestrašijo in spustijo iz rok vreče z denarjem. Prva dva imata veliki vreči, tretji pa samo šop denarja, saj je držal vrata. Nenadoma najstarejši pokaže s prstom na tretjega in reče: glejte, ta je tat, v rokah ima denar, on je okradel strica Skopušnika! Policaji uperijo svoje pištole v tretjega, starejša brata pa vzameta vsak svojo vrečo in jo jadrno ucvreta. Naslednji dan so vsi prebivalci Račjigrada, ko prebirajo časnike, nadvse veseli, saj je policija aretirala roparja banke.


Posnetek komentarja Tina Mamića je na voljo na koncu prispevka.




Mediji odvrgli maske


Slovenija je polna medijev, ki so podaljšana roka politike. Tudi državna RTVS, za katero moramo plačevati vsi, se je prelevila v propagandistični stroj proizvajanja informacij z namenom. V tem trenutku novinarji RTVS kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj očrnil poskuse političnih strank, ki skušajo vzpostaviti novo vlado, saj je stara padla. Napačno interpretirajo ankete javnega mnenja, ki so že itak metodološko povsem nestrokovne. RTVS v svojem informativnem programu ne širi le manipulacij, ampak tudi laži. Saša Krajnc je, denimo, v informativni oddaji anketo javnega mnenja predstavil tako, da bi posnetek lahko uporabili na predavanju študentom komunikologije kot šolski primer manipuliranja.

Novinar RTVS Matej Šurc je pozval ljudi, naj pišejo politikom: »Kaj boste storili tisti, ki ste volili SMC? Pa tudi tisti, ki niste? Boste mirno gledali, kako se poslanci te stranke priklanjajo Janši?” Saj razumem, da ima novinarski kolega mesijanski kompleks in hoče nas, plebejske nevedneže, razsvetljevati in voditi po pravi poti naprej. A vendar takega pozivanja k političnemu aktivizmu s strani novinarjev še v času komunizma nismo doživeli.

V časopisju, kjer je težko najti eno samo stran, na kateri ni kršitve novinarskega kodeksa, je manipulacij manj kot na televiziji, ker je pisana beseda bolj preverljiva. Še vedno pa je laži ogromno. V mariborskem Večeru tako v prvem, uvodnem stavku članka pišejo, da SDS in NSi skušata “razgraditi javno zdravstvo”. Kar je čista laž. In manipulacija obenem. Pa še kršitev novinarskega kodeksa, saj gre za komentatorsko prvino v vesti. Zasebniki s koncesijo, ki so v naši državi diskriminirani, in si jih leve stranke želijo povsem uničiti, so namreč del JAVNEGA zdravstva. Brezplačnega. Za proračun so zasebniki s koncesijo bistveno cenejši, zato sta SDS in NSi proti težnjam levičarjev, da jih ne bi kar ukinili.  To pač ni razgrajevanje javnega zdravstva. Kvečjemu je omejevanje širjenja dragega državnega zdravstva.
Novinarji, ki jih ne moti, da je bil pred leti v tednik Mladina investiran denar iz Italije, kričijo, ko v tednik Demokracijo pride investicija z Madžarske.

Pisanje po nareku


In taki novinarji so zdaj najglasnejši, ko je treba obsoditi domnevno financiranje medijev, ki so v lasti visokih članov SDS s strani madžarskih podjetij, bojda povezanih s premierjem Orbanom. Novinarji, ki jih ne moti, da je bil pred leti v tednik Mladina investiran denar iz Italije, kričijo, ko v tednik Demokracijo pride investicija z Madžarske.

Da je prepovedano financirati politične stranke iz tujine, trdijo. Mene sicer niso prepričali, da je financiranje desničarskega medija s strani tujih podjetij isto kot financiranje politične stranke, a sodišče bo to zelo hitro ugotovilo, zato smo lahko brez skrbi.

Zaenkrat je edini dokaz za povezavo med premierjem Viktorjem Orbanom in madžarskimi investitorji članek na nekem slovenskem portalu, ki je bil objavljen v času medijskih napadov na poskuse oblikovanja nove vladne ekipe. V resnici mediji protestirajo, ker njihova konkurenca dobiva denar iz tujine.

Medijska svoboda


Če ima Janša svoj medij, ki je pristranski, nam to mogoče ni všeč, ni pa sporno. Da lahko ustanoviš svoj medij, je pravica, ki jo imamo državljani zaradi ustavno zagotovljene medijske svobode. Izražanje političnega mnenja v naši državi pač ni prepovedano, ampak dovoljeno.

Je pa prepovedano podpiranje, v zadnjih dneh celo agitiranje za eno politično opcijo na državni televiziji. Le-to namreč plačujemo vsi državljani. Levi in desni. Merila poročanja pa so zelo jasno zapisana ne le v novinarskem kodeksu, ampak tudi v programskih standardih državne RTVS. Tam piše, da morata biti vedno predstavljeni obe plati medalje. Leva in desna. Ne samo leva, pa če so novinarčki še zagledani v Levico.

Nacionalni interes


V slovenskem medijskem prostoru je pluralnost na psu. Mediji so nedemokratični in pristranski. Če so vse tri velike slovenske televizije z informativnim programom levičarske, je prihod male nove desnosredinske televizije dobra novica. Zato je obstoj televizije Nova24tv pravzaprav slovenski nacionalni interes. Kaj si mislimo o Janši ali kakovosti poročanja Nove, je pri tem povsem nepomembno.

Če je Orban financiral SDS, je to nezakonito. Nedvomno bodo pravosodni organi naredili vse, da bi ta prekršek dokazali in stranko SDS obsodili. Počakajmo torej, da se osumljenemu dokaže krivda. Do takrat je vsak nedolžen. Ustava vsaj tako pravi.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike