Permakultura: nedolžna sprememba načina vrtičkanja ali stranska vrata nove ideologije?

Aljoša Vodopivec
9

Zadnja leta je tudi v Sloveniji postalo izredno moderno vrtnarjenje po principih t.i. permakulture ali biodinamičnega vrta.

Ko sem na račun te metode z več strani slišal same pohvale, sem od istih ljudi na račun klasične agronomije slišal tudi močne kritike.

Češ, da je sedanja agronomija zastarela in za njo stojijo lobiji, ki nam želijo prodajati semena, gnojila, traktorje itd.

A temu sledi logično vprašanje: kako to, da so se 10 tisoč-letne agronomske tehnike čez noč izkazale za »napačne«?

Vse je »eko« in »bio«, vsi se borijo proti strojem in kmetijskim multinacionalkam. Pa gre res samo za spremembo v kmetovanju in večje spoštovanje narave?

V boj proti strojem in multinacionalkam

Začel sem raziskovati: najprej zgodovina kmetovanja, izum pluga, obdelovanje zemlje, živinoreja, sodobne tehnike pridelave in permakultura.

Tudi sam v prostem času z veseljem kmetujem, saj izhajam iz družine, kjer so vse generacije imele stik z zemljo. Zato mi je bilo raziskovanje toliko bolj zanimivo.

Če v spletni brskalnik vpišete izraze kot so permakultura, visoke grede, biodinamika in podobno, boste naleteli na spletne strani z zanimivo vsebino. Vse je »eko« in »bio«, vsi se borijo proti strojem in kmetijskim multinacionalkam. Pa gre res samo za spremembo v kmetovanju in večje spoštovanje narave?

Gre za mnogo več kot le za neškropljeno solato

Raziskoval sem naprej in naletel na niz zanimivih člankov ter spletnih strani, ki so posredno povezani s področjem sonaravnega in inovativnega kmetovanja. Njihova vsebina je presenetljiva in hkrati zaskrbljujoča. Vsi si želimo na mizi zdravo, neškropljeno in domačo hrano, vendar gre pri tem za prikriti uvod v spremembo vrednot, etike in načina življenja.

Če zagovarjaš sonaravno vrtnarjenje, je jasno, da boš pazil, v kakšni hiši boš živel: pasivne gradnje, zbiranje vode, sodobne bio-arhitekture, naravni materiali.To je, za razliko od kmetovanja, drugo področje – inovacije.

Vloga posameznika se v taki miselnosti pomeša in zasenči v nekakšni »kolektivnosti za vsako ceno«, ki ni več družba svobodnih ljudi, ampak ideologija skupnega.

Do sem je še vse neproblematično in zdravorazumsko. Tretje področje je odnos do posedovanja zemlje. Od tukaj naprej prehajamo na spolzka tla, kajti temelj tega razmišljanja predstavlja (vsaj delno) odpoved zasebni lastnini v korist skupnega imetja, zadružno obdelovanje zemlje, t.i. Open Space Technology in skupinsko odločanje.

Vloga posameznika se v taki miselnosti pomeša in zasenči v nekakšni »kolektivnosti za vsako ceno«, ki ni več družba svobodnih ljudi, ampak ideologija skupnega.

Četrto področje, povezano z naštetimi spremembami, je odnos do zdravstva in lastnega telesa: prehod od klasične medicine k holistični (poleg telesa je potrebno zdraviti še dušo in duha, pomen mistične energije, čaker, angelov …), zavračanje farmacevtskih zdravil na račun prehranskih dopolnil, discipline za samokontrolo telesa, poudarjanje t.i. dobre smrti (evtanazija) in reinkarnacije.

Peto področje ureja ekonomijo in finance. Tukaj je v ospredju premik od sedanjih vzorcev k pravični trgovini, vedno bolj uveljavljenim pristopom mikro plačil za souporabo dobrin (carsharing in carpooling), lokalna ekonomija in odpoved skupnim valutam za vrnitev k nacionalnim itd.

Kot šesto in zadnje področje podvrženo spremembi sta kultura in izobraževanje. Zagovorniki sonaravnega, zadružnega obdelovanja zemlje, holistične medicine in deljenja svojega avta z neznanci, bodo verjetno bolj dovzetni za izobraževanje na domu, alternativne kulture, nišne in neuveljavljene pedagoške metode itd.

Velike spremembe prihajajo potiho

Seveda ni vse črno-belo in tudi kdor si je postavil visoko gredo na vrtu za premakulturno vrtnarjenje, še ni popoln alternativec, nekakšna mešanica med hipijem in ekstremnim komunistom. Pomembno pa je zavedanje, kako nam lahko na videz nedolžna novost spremeni življenje in družbo, kako res velike spremembe vstopajo skozi stranska in ne skozi glavna vrata.

Potovanje v svet permakultre se začne z obdelovanjem zemlje (= naravnega prostora) in se nadaljuje s spremembo etike, načel in življenjskih navad. To prinaša konkretne spremembe v lastnem življenju in v življenju družbe.

Odnos do zemlje in do kmetijstva je ključnega kulturnega in civilizacijskega pomena, saj se je z začetkom kmetijstva zgodil prehod od nomadskega življenja k prvim naselbinam, kasneje so to postala mesta in cvetoče civilizacije.

Ste torej še prepričani, da je permakultura samo nedolžna sprememba načina vrtičkanja?

9 KOMENTARJI

  1. Joj bolj neumenga in nesmiselnega članka še nisem prebral.

    Z izjemo čaker oz. new age, ki se ne lepi le na permakulturo ampak tudi na naravne porode itd… ni prav nič “škodljivega” oz. vse te komponente, ki jih avtor našteva kot kao problematične, jih najdemo v v zrelih katoliških okoljih.

    Iz članka veje veliko načitanosti (v le eni smeri) in premalo življenske modrosti, ki jo človek dobi z leti ob tem, ko mu otroci odletijo iz gnezda. Čeprav midva denimo nisva šolala na domu pa so prijatelji (sicer tujci službeno v Sloveniji) to počeli in sem lahko ob blizu videl, da je to daleč najboljša oblika izobraževanja – 1.000x boljša od katoliške OŠ itd..

    Mikroplačila kaj je boljše kot to, da pošteno plačaš za pridelke skoraj neposredno brez daljših prevozov in posrednikov. Kar nekaj ljudi, ki so domači v permakulturi poznam in nihče se ne prizadeva, za ukinitev dolarja ali evra 🙂

    Čemu so denimo frančiškani problematični, ker zasledujejo “ideologoijo skupnega”?! Denimo tiste, ki jih jaz poznam si določene stvari res delijo, ker je smiselno ima pa vsaj svojo lastno hišo, kjer vzpostavi družinsko okolje.

  2. Res tale članek je pa precej zgrešen za moje pojme. Vse pomeša in precej pretirava. Seveda je možno, da se na sonaravno kmetovanje veže precej čudnih zadev, a kar takole opisati proces, je preveliko pretiravanje.

    Kar me je zelo konkretno zmotilo je, da odlično metodo facilitiranja “Open Space Technology” pomeša z zadružnim obdelovanejm zemlje (ali kako naj sploh razumem ta del članka).

    Ja, kot je rekel moj predhodnik: “Premalo življenjske modrosti.”

    Vse dobro.

  3. Podpiram raziskovanje na tem področju, samo tole pa je res težko berljiva zadeva.
    Se strinjam s tem kar so napisali v komentarjih pred menoj.
    Vse pomešano, ven veje veliko strahu pred nepoznanim.

    Lep pozdrav.

  4. Članek pravilno opiše ideologijo, ne pove pa, da ima ideologija praktične posledice.

    Permakultura je čisto fajn, dokler imaš nek svoj vrt za gojenje zelenjave – ali, če si res strasten kmet za preživljanje sebe in družine in še kaj malega zaslužiti.

    Problem bi nastal, če bi se vsi hoteli to iti. Potem ne bi bilo dovolj hrane za vse. Tudi strojna obdelava je praktično nemogoča vsaj danes še. Vse je treba ročno, saj je treba izbirati posamezne rastline.

    Še zadnje pri perma ali ostali bio pridelavi. Pred škodljivci jih večinoma ščitijo kar kmetje okrog, ki seveda uporabljajo škropiva.

  5. Permakultura je nekaj drugega kot biodinamika. Permakultura je sprejemljiva, nesporen naraven način vrtnarjenja. Biodinamika pa je iz nekaterih vidikov lahko nesprejemljiva, in se ne ujema s krščanstvom, nekateri ji očitajo okultna obredja.
    Všeč pa mi bi bilo nadaljno raziskovanje v smeri tega področja (biodinamike)

  6. Dobri komentarji. Perma in bio je v redu, ne bi pa tudi sam čisto opustil industrijske pridelave – kot to piše ‘Patzak’. Vsaj delno je potrebna, da se ohranijo potrebne zaloge hrane za preživljanje vseh v državi.

    Sam tudi mislim, da je v Sloveniji še veliko neizkoriščenega potenciala zemlje za več bio kmetovanja. Ne samo zemlja v dolinah: zaraščajo se travniki, včasih so ljudje imeli njive vrtove tudi bolj v strminah. Priložnosti za kmetovanje pa tudi ovčerejo in kozjerejo je v Sloveniji veliko. Navsezadnje ob vseh brezposelnih: resno bo treba povedati, da je v tej situaciji, odločitev za kmetijstvo resna opcija za preživetje.

    Strinjam se tudi z ‘Branimir’jem: izobraževanje na domu (oz. homeschooling) – ki je sicer legalno v ZDA v Evropi pa ne – je resen in realen poizkus, da pač starši, ki niso mainstream progresistično naravnani (pogosto krščanski) lahko vzgajajo otroke v skladu s svojim prepričanjem. In ja: takšne pobude imajo velikokrat več uspeha kot slovenske katoliške gimnazije. In ob nekaterih deviacijah (Jesus camp dokumentarec to pokaže) ne gre za nek vsesplošen verski fundamentalizem. Avtor in ostali se vprašajte kako boste vi prenesli vrednote na svoje otroke v tem družbenem vzdušju?

  7. Spoštovani komentatorji,

    vsakemu od vas sem hvaležen, da ste si vzeli čas in prebrali članek ter hvala za vaša mnenja. Sem jih prebiral z velikim zanimanjem. Upam, da ste razumeli bistvo članka, ki seveda ni pošiljanje vsega naravnega in inovativnega na grmado, ampak je samo opozorilo, da je tovrstna praksa LAHKO(!!) uvod v spremembo etike in kulture. Poudarjam besedo “lahko”, torej gre za možnost in ne za dokončno sodbo. Zato sem namenoma v besedilu uporabil besdne zveze kot so “prehajamo na spolzka tla” ter “bodo verjetno bolj dovzetni”.

    Z nekaterimi inovacijami se tudi sam strinjam in jih uporabljam, ampak pri tem moramo biti pozorni, ali se nam ne ravno preko nekih “novih in dobrih rešitev” vsiljujejo večje spremembe, kot jih načrtujemo in kot si jih sploh želimo. Od tod tudi uporabljam zvezo “stranska vrata”…

    Prepričan sem, da kot pozorni bralci, dragi komentatorji, niste spregledali stavka: “Seveda ni vse črno-belo in tudi kdor si je postavil visoko gredo na vrtu za premakulturno vrtnarjenje, še ni popoln alternativec”…

    Lep pozdrav, Aljoša

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime