Pedro Opeka: za ene kot Mati Terezija, za druge kot Don Bosco
POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjih dneh je misijonar Pedro Opeka navduševal Slovence s svojimi govori in besedami. Zdi se, kot da ljudje njegove besede kar požirajo; ne moti jih, da dvakrat, trikrat, štirikrat in še neštetokrat ponovi isto sporočilo, in sicer: pomagati je treba sočloveku v tem trenutku, brez besedičenja, brez birokracij, ta pomoč pa gre z roko v roki z ljubeznijo, zaupanjem in vero.
Občutek imam, da se ljudje ne moremo naposlušati in nagledati njegovih besed in kretenj. Iz njega vejejo optimizem, vera in zaupanje, ki nam in zdi se mi, da še posebno Slovencem, primanjkujejo. Iz nenehnega godrnanja in pesimizma postane njegova pojava, njegov otroški nasmeh, kot magnet privlačna izjema.
Prav tako lahko verjameš, da stoji za vsako izrečeno besedo. Govori s premislekom, a imajo zato njegove besede toliko večjo težo. V času, ko se lahko spletu zahvalimo za to, da je brez premisleka napisanih, a tudi izrečenih veliko nepotrebnih besed, njegove besede toliko bolj učinkujejo kot besede nekega preroka. Poleg tega veš, da te besede zgolj bogatijo njegov trud in velika dela, kar je v poplavi besed raznoraznih voditeljev redka in sijoča izjema.
Zanimivo je slišati, da večkrat poudarja dvojnost kot posledico dveh kultur, v katerih je odraščal: slovenske in argentinske. Slovenska mu je dala vero in delavnost, argentinska smisel za praznik, je dejal v soboto v Tivoliju. Ob prvi se nisem mogla premagati, da se ne bi nasmehnila. Kje je že tista slovenska delavnost? On je ima še preveč, a pri vsakodnevno nabito polnih lokalčkih v Ljubljani je niti malo ne vidim.
Njegov odnos do beguncev označuje preteklost njegovih staršev, ki so tako kot moji stari starši in starši več tisoč drugih Slovencev našli zatočišče v Buenos Airesu. Slovenska manjšina je toliko bolj ponosna, da je tak človek odraščal v istem okolju, kot oni, čeprav se je zavedanje o njegovem delovanju v Argentini razširilo šele po letu 1995.
Za ene kot Mati Terezija, za druge kot Don Bosco ali če povzamemo, kot sveta oseba na Zemlji, ki mu je po argentinsko všeč nogomet, a se še vedno zaveda svojih slovenskih korenin; za njih je oseba z ogromno vero in sposobnostjo, da lahko svoje talente razvija vprid revežem, ter izjemen misijonar, ki popolnoma deluje v Božji previdnosti.
Takšno pozitivno osebo bi verjetno še kako pogrešali, če se njegov oče, ki ga Opeka večkrat omenja kot velik zgled, ne bi čudežno rešil iz brezna Brnice pri Hrastniku, kjer je bilo leta 1945 ubitih več tisoč domobrancev.
Naj zaključim z besedami. Verjetno bo Pedru Opeki bolj všeč, da iz besed preidem k dejanjem.
Občutek imam, da se ljudje ne moremo naposlušati in nagledati njegovih besed in kretenj. Iz njega vejejo optimizem, vera in zaupanje, ki nam in zdi se mi, da še posebno Slovencem, primanjkujejo. Iz nenehnega godrnanja in pesimizma postane njegova pojava, njegov otroški nasmeh, kot magnet privlačna izjema.
Besede preroka
Prav tako lahko verjameš, da stoji za vsako izrečeno besedo. Govori s premislekom, a imajo zato njegove besede toliko večjo težo. V času, ko se lahko spletu zahvalimo za to, da je brez premisleka napisanih, a tudi izrečenih veliko nepotrebnih besed, njegove besede toliko bolj učinkujejo kot besede nekega preroka. Poleg tega veš, da te besede zgolj bogatijo njegov trud in velika dela, kar je v poplavi besed raznoraznih voditeljev redka in sijoča izjema.
Zanimivo je slišati, da večkrat poudarja dvojnost kot posledico dveh kultur, v katerih je odraščal: slovenske in argentinske. Slovenska mu je dala vero in delavnost, argentinska smisel za praznik, je dejal v soboto v Tivoliju. Ob prvi se nisem mogla premagati, da se ne bi nasmehnila. Kje je že tista slovenska delavnost? On je ima še preveč, a pri vsakodnevno nabito polnih lokalčkih v Ljubljani je niti malo ne vidim.
Slovenski begunci
Njegov odnos do beguncev označuje preteklost njegovih staršev, ki so tako kot moji stari starši in starši več tisoč drugih Slovencev našli zatočišče v Buenos Airesu. Slovenska manjšina je toliko bolj ponosna, da je tak človek odraščal v istem okolju, kot oni, čeprav se je zavedanje o njegovem delovanju v Argentini razširilo šele po letu 1995.
Za ene kot Mati Terezija, za druge kot Don Bosco ali če povzamemo, kot sveta oseba na Zemlji, ki mu je po argentinsko všeč nogomet, a se še vedno zaveda svojih slovenskih korenin; za njih je oseba z ogromno vero in sposobnostjo, da lahko svoje talente razvija vprid revežem, ter izjemen misijonar, ki popolnoma deluje v Božji previdnosti.
Takšno pozitivno osebo bi verjetno še kako pogrešali, če se njegov oče, ki ga Opeka večkrat omenja kot velik zgled, ne bi čudežno rešil iz brezna Brnice pri Hrastniku, kjer je bilo leta 1945 ubitih več tisoč domobrancev.
Naj zaključim z besedami. Verjetno bo Pedru Opeki bolj všeč, da iz besed preidem k dejanjem.
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.