Pazimo na otroke, pedofili so med nami!

Milena Miklavčič
9

Najteže mi je pisati o otrocih, ki so jih izrabili pedofili. Ob vsakem stavku, ki ga vržem na papir, moram globoko zajeti sapo, tudi prešteti do deset, ker drugače se lahko zgodi, da iz moje duše bruha preveč prezira, gnusa in odpora do tistih, ki si v izrojenih možganih poželijo otrokovega telesa. Brez besed obstanem, ko naletim na posameznike, ki takšne celo zagovarjajo. Jim gledajo skozi prste in iščejo tisoč in eno opravičilo za njihova dejanja.

Lansko leto sem za Gorenjski glas pisala zgodbo o Zdenki, ki jo je leta 1961 kot devetletno nebogljeno deklico lastna mati izročila sodelavcu, pedofilu. Ko je ta končal, je mati vstopila v sobo, brez besed potegnila izpod jokajoče deklice krvavo rjuho, vprašala moškega, ali je bilo v redu, ter zapustila prostor.

Neka druga ženska, recimo ji Viktorija, je svojo sedemletno hčerko za nekaj dinarjev oddala potujočemu cirkusu, kjer je niso izrabljali le cirkusanti, za drobiž so jo ponujali tudi moškim, ki so si deklice, zaprte v kletki, poželeli. Pisalo se je leto 1954, menda so k njej prihajali tudi visoki uradniki takratne slovenske vlade.

O pestrnah, pastirčkih in hlapcih, ki so služili za skorjo kruha, bi vam lahko ure in ure pripovedovala zgodbe, povezane s spolnim izkoriščanjem. Žal pa tudi tiste, ki govorijo, kako so v času pred 2. svetovno vojno morili otroke, ki so se iz takšnih izrojenih in izprijenih spolnih nagonov rodili, ter jih zakopali – če ne drugam, pa v hlevski gnoj.

Pedofilov danes ni nič več kot jih je bilo nekoč. Le načini, kako priti do otroka, so se posodobili.

Grde reči so se (in se še) dogajale tudi po družinah. Četrta božja zapoved ”spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji”, je nekoč – žal tudi danes – storila veliko hudega.

Ne le deklice, tudi dečki so morali krute skrivnosti vse življenje nositi zaklenjene v duši. O očetu, dedu, bratu ali stricu, ki jih je zakrivil, ni bilo spodobno govoriti grdih reči. ”Mouč, pa pejt mu izpod nog, pa bo!” so zabičale mame, ki so tako in tako vse vedele – a so prav tako gledale vstran. Pedofilov danes ni nič več kot jih je bilo nekoč. Le načini, kako priti do otroka, so se posodobili. To je povedal tudi dr. Andrej Brodnik.

Je sistem premil do pedofilov?

Samo v lanskem letu so policisti zabeležili kar 113 žrtev internetnih spolnih zlorab otrok, ki jih je izvajalo 111 osumljencev. Sedijo slednji že v zaporu? Ni podatkov.

Tudi sicer imamo navadni državljani občutek, da se večina pedofilov – kljub trdnim dokazom – izmaže le s kakšno pogojno kaznijo. Na srečo ne vsi: glede na (sicer delne) podatke statističnega urada in tudi pričevanja Dnevnikovih virov blizu pravosodja, je 23-letna zaporna kazen za spolno zlorabo otrok doletela Dejana H., ki je tudi najvišja izrečena kazen na področju pedofilije v Sloveniji. Pred tem je bil na 20-letno zaporno kazen obsojen Peter R., ki je doma, na Ptuju več let zlorabljal tri hčerke in eni tudi zaplodil otroka.

Do tistih, ki imajo na vesti pedofilska dejanja, so včasih nerazumno tolerantni tudi tisti, ki bi morali otroka zaščititi. Celjski okrožni sodnik Zoran Lenovšek je Romea Bajdeta, ki je obtožen uboja svoje partnerke decembra 2015 v Velenju, obsodil ”le” na 13 let zapora, čeprav je tožilka Simona Razgoršek Kuzman zahtevala 25 let zaporne kazni.

A to še ni vse. Bajde je, kot pišejo mediji, pazite, že bil obsojen na zaporno kazen zaradi spolnih dejanj z 10-letno deklico! Kljub temu je CSD Velenje skupaj s skrbnico koroških dečkov na podlagi 106. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravi, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom, vztrajal, da se otroka srečujeta z očetom! Celo psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik je menila, da so v tem primeru stiki otrok z očetom nesprejemljivi in da bi se morali ti stiki nemudoma prekiniti! Kdo je v tem primeru nor?!

Pri pogovorih o spolnosti smo nevešči, nerodni in pretirano sramežljivi.

Sram in nerodnost pri pogovorih o spolnosti

Policisti, ki so te dni odkrivali virtualne pedofile, pravijo, da so starši padli na izpitu o ozaveščanju, predvsem o pasteh interneta. Ni dovolj, če otroku zgolj enkrat povemo o nevarnostih, ki jih čakajo! O tem, da bi morali biti skrajno previdni, bi jih morali opozarjati kar naprej! A jih ne.

Da smo pri pogovorih o spolnosti nevešči, nerodni in tudi pretirano sramežljivi, vem iz lastnih izkušenj. Ko šolam predlagam, da bi mladim – za začetek – pripovedovala o nevarnostih, povezanih s spolnostjo, ki so zaznamovale generacije v 20. stoletju, mi odgovorijo, da za takšne pogovore ”še ni pravi čas”.

Kljub temu da takšni pogovori niso zaželeni, pa bi se morali vprašati, kaj šele bo, ko bodo tudi v naše kraje vdrle tuje kulture in navade, ki že danes Evropo prepričujejo, da poroke med starci in mladoletnimi deklicami niso izjema?

Vseeno pa moramo vedeti, da je potrebno imeti takrat, ko kogarkoli obdolžimo pedofilije, trdne dokaze. Pred dnevi je bil petdesetletni duhovnik Franc Klopčič oproščen krivde, da je spolno nadlegoval osemletnega fanta. Kdo mu bo vrnil čast in dobro ime? Še več: bo kdaj odgovarjal tisti, ki mu je eno in drugo odvzel?

Pazimo na svoje otroke. Pedofili ne skrunijo le njihovega telesa, za vse življenje jim ubijejo dušo. Ne pozabimo tega.

9 KOMENTARJI

  1. Predvsem se je treba bati verskih delavcev. Kot seveda, da bi prepovedali splav, in bi potem po vzoru irske sirotišnice otroška trupelca metali v greznico, tako kot tam skoraj 800 otrok svojih gojenk in varovank

  2. Lažnivec. Večino pedofilov je v domačem okolju in pri učiteljih – trenerjih. Verski delež je majhen in hvala Bogu se ga rešuje. Tisto na Irskem pa je dokazano, da ni bilo zlorab, žal so napako delali, ker so metali otroke v isti grob.

    • ****. Delež pedofilov je približno enak med klerom in laikom, se pa edino v kleru pedofilijo sistematično pomete pod preprogo, žrtvam pa se grozi in izsiljuje. Predlagam ogled filma V žarišču, posnetem po resničnih dogodkih.
      In pa, da te ni sram, da skupni grob umrlih otrok poimenuješ ‘napaka’. ****!

  3. Kar se tiče škandala s pedofilijo ga vsi obsojamo toda tu se nekaj pozablja:

    1. Pedofilija se je na Zahodu razširila v času 60. in 70. let, ko je v kler po II. Vatikanskem koncilu ki je liberaliziral cerkev po načrtih progresistov in modernistov vtihotapilo veliko aktivnih homoseksualcev. Homoseksualnost je bila takrat družbeno še vedno stigmatizirana in preganjana in homoseksualno usmerjeni moški so v hierarhični strukturi Cerkve videli zatočišče.

    2. Vprašali boste: Zakaj hierarhično urejeni kler ni ukrepal? Zato, ker je v navalu modernizma po II. vatkanskem koncilu zasledoval politiko odprtosti do sveta, udinjanja svetnemu. Še v začetku 20 .stoletja je v Cerkvi pred I.ali II. sv. vojno bil odnos do homoseksualnosti neizprosen in strogi rektorji seminarjev in škofje so potencialne nevarne semeniščnike hitro odstranili. To je bilo lažje, ker je Cerkev in družba homoseksualnost takrat opredelevala kot deviacijo, Hudičevo delo, in je bil zato obračun neusmiljen. Po II. vatikanskem koncilu se je to spremenilo. Na žalost tu leži krivda papežev Pavla VI, ter (bodimo iskreni) sv. Janeza Pavla II. Papež Benedikt XVI. je dejansko z pedofili po izbruhu škandala obračunal, a je bil s strani kurije onemogočen.

    3. Škandali izhajajo iz držav, kjer je bil modernizem v Cerkvi najbolj razširjen: veliki deli ZDA (spolni škandal v bostonski nadškofiji). Kanada, Avstralija, Nemčija, Avstrija. V redovih, ki so tudi po II. vatikanskem koncilu ohranili ortodoksno katoliško prakso, spolnih iztirjenj NI bilo. Podobno velja danes za ortodoksne redove, kjer se izpadovn e pusti in se kandidate za duhovniški poklic res preveri.

    4. Slovenija? Ker smo bili pod komunizmom, je bilo razrahljanje nadzora po II. vatikanskem koncilu neprisotno. Slovenski škofje in rektorji bogoslovja so držali trdo roko nad vsem, zato praktično spolnih škandalov ni bilo. Nekaj jih je bilo šele po osamosvojitvi. Poleg tega, je SFRJ preganjala homoseksualnost v družbi.

    P,S. – strinjam se z uporabnikom ‘đemsem’ – počasi bi si lahko nabavili moderatorja. Komentatorji do neke mere lahko skrbimo, da izpadi debat ne vržejo iz tira ampak očitno so vas tu na Domovini že opazili kot demokratičen, krščanski medij, ki počasi pridobiva sledilce in vam želijo uničiti forumski del medija. Podobni napadi so se zgodili na Iskreni.net (kjer so enega agresivnega uporabnika izbrisali), Časniku itd.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime