Pasti dvigovanja minimalne plače: škodi kreditni sposobnosti srednjega sloja in mladih zaposlenih
POSLUŠAJ ČLANEK
Volitve so pred vrati in stranke kar tekmujejo v dobrikanju volivcem, v glavnem s predlogi bonbončkov na račun davkoplačevalcev ali gospodarstva.
Eden takšnih je bil današnji predlog Levice, da država minimalno plačo dvigne iz 615 evrov na 700 evrov neto. Ta je v zadnjih desetih letih zrasla za 50 odstotkov, povprečna pa le 25 odstotkov.
Posledično je razlika med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji najnižja v EU, obenem pa je Slovenija prva v Evropi po deležu zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo ali pet odstotkov več.
Čeprav bi si verjetno vsi želeli, da bi delavci na dnu plačne lestvice zaslužili več, pa zgornji podatki pričajo, da slovensko gospodarstvo težko sledi neprestanim dvigom minimalne plače. Ti obenem zmanjšujejo kreditno sposobnost srednjega sloja ter zaposlenih na začetku svoje karierne poti.
Tudi zato so ostale stranke pa predlog Levice soglasno spoznale za neprimernega, z dodatnim argumentom, da ni v dogovoru s socialnimi partnerji.
V Levici se zavzemajo, da osnovne plače ne bi mogle biti nižje od minimalne plače, da se spremeni formulo za izračun minimalne plače in da se minimalna plača do leta 2019 zviša na 700 evrov neto. S predlaganim dvigom bi se izdatki javnega sektorja po ocenah Levice povečali za 40 milijonov evrov letno, a bi bilo po drugi strani zaradi splošnega dviga (bruto) plač vsaj za 50 milijonov letno več vplačil v proračun s strani delodajalcev: države, podjetnikov, oziroma gospodarstva.
»S tem bi pomagali približno 120.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Čas je da gospodarska rast postane blaginja in da jo vsi občutijo,« je dejal Luka Mesec. Poudaril je, da so v stranki v državni zbor prinesli tudi 7.000 podpisov podpore državljanov. »Poleg državljanov je predlog podprla tudi komisija državnega sveta. Zavira ga le DZ, saj ga je matični odbor ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Danes imate možnost popravnega izpita,« je dejal Mesec.
V SMC so bili do predloga Levice za dvig minimalne plače kritični, saj da letos enak predlog obravnavajo že drugič. »Tako velike spremembe morajo biti vedno sprejete v socialnem dialogu, zato v največji poslanski skupini temu predlogu nasprotujejo,« je poudarila Janja Sluga.
Poslanci Desusa so se na drugi strani strinjali, da sedanja minimalna plača zagotovo ni dostojna. »Vendar pa moram spomniti na to, da je matični odbor vladi že septembra predlagal, da v dialogu s socialnimi partnerji pripravi ustreznejšo formulo za izračun minimalne plače, vendar rezultatov še ni. Ker imamo v državi že četrto leto visoko gospodarsko rast, je vedno težje razumeti, da ljudje delajo poln delavnik, vendar ne zaslužijo dostojne plače,« je pojasnila Lilijana Bizjak Mlakar.
V SD so mnenja, da mora socialni dialog biti vrednota, zato so njihovi poslanci podprli predlog sklepa, da predlagane zakonske spremembe niso primerne za nadaljnjo obravnavo. »Vprašanje plače mora biti vedno predmet dialoga med socialnimi partnerji. Zavedamo se, da so potrebne spremembe, vendar smo se zavezali, da bomo to urejali v dialogu z vsemi,« je pojasnila poslanka Marija Bačič.
V opoziciji so bili glede predloga precej bolj zadržani. Jasno je namreč, da so blizu volitve in da je minimalna plača predvsem nabiranje političnih točk.
»Pol leta pred parlamentarnimi volitvami težko našli nasprotnika takemu predlogu za zvišanje minimalne plače. Pobuda za spremembo minimalne plače je sicer umestna, vendar pa ni usklajena s socialnimi partnerji. Takšni predlogi bi lahko uničili ravnovesje med njimi,« je dodala poslanka NSi Iva Dimic.
Pomembna negativna posledica dvigovanja minimalne plače, ki dostikrat ostaja povsem prezrta, je, da višina tako imenovanega minimalca vpliva na kreditno sposobnost ljudi, ki zaslužijo slovensko povprečno plačo.
Zakon namreč določa, da mesečni obrok kredita ne sme posegati v dohodek posameznika pod nivojem minimalne plače. Za primerjavo: to pomeni, da lahko mesečni obrok nekoga z NETO plačo 800 evrov znaša največ 175 evrov mesečno, saj neto minimalna plača trenutno znaša 615 evrov.
In ker v Sloveniji kar dve tretjini dohodninskih zavezancev zasluži manj od povprečne plače, je jasno, da dvig minimalne plače izredno škodi možnosti velike večine prebivalstva, predvsem mladih na začetku poklicne poti, da si s pomočjo kredita rešijo stanovanjski problem ali kupijo prevozno sredstvo.
Eden takšnih je bil današnji predlog Levice, da država minimalno plačo dvigne iz 615 evrov na 700 evrov neto. Ta je v zadnjih desetih letih zrasla za 50 odstotkov, povprečna pa le 25 odstotkov.
Posledično je razlika med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji najnižja v EU, obenem pa je Slovenija prva v Evropi po deležu zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo ali pet odstotkov več.
Čeprav bi si verjetno vsi želeli, da bi delavci na dnu plačne lestvice zaslužili več, pa zgornji podatki pričajo, da slovensko gospodarstvo težko sledi neprestanim dvigom minimalne plače. Ti obenem zmanjšujejo kreditno sposobnost srednjega sloja ter zaposlenih na začetku svoje karierne poti.
Tudi zato so ostale stranke pa predlog Levice soglasno spoznale za neprimernega, z dodatnim argumentom, da ni v dogovoru s socialnimi partnerji.
V Levici se zavzemajo, da osnovne plače ne bi mogle biti nižje od minimalne plače, da se spremeni formulo za izračun minimalne plače in da se minimalna plača do leta 2019 zviša na 700 evrov neto. S predlaganim dvigom bi se izdatki javnega sektorja po ocenah Levice povečali za 40 milijonov evrov letno, a bi bilo po drugi strani zaradi splošnega dviga (bruto) plač vsaj za 50 milijonov letno več vplačil v proračun s strani delodajalcev: države, podjetnikov, oziroma gospodarstva.
»S tem bi pomagali približno 120.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Čas je da gospodarska rast postane blaginja in da jo vsi občutijo,« je dejal Luka Mesec. Poudaril je, da so v stranki v državni zbor prinesli tudi 7.000 podpisov podpore državljanov. »Poleg državljanov je predlog podprla tudi komisija državnega sveta. Zavira ga le DZ, saj ga je matični odbor ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Danes imate možnost popravnega izpita,« je dejal Mesec.
Socialni dialog naj bo vrednota
V SMC so bili do predloga Levice za dvig minimalne plače kritični, saj da letos enak predlog obravnavajo že drugič. »Tako velike spremembe morajo biti vedno sprejete v socialnem dialogu, zato v največji poslanski skupini temu predlogu nasprotujejo,« je poudarila Janja Sluga.
Poslanci Desusa so se na drugi strani strinjali, da sedanja minimalna plača zagotovo ni dostojna. »Vendar pa moram spomniti na to, da je matični odbor vladi že septembra predlagal, da v dialogu s socialnimi partnerji pripravi ustreznejšo formulo za izračun minimalne plače, vendar rezultatov še ni. Ker imamo v državi že četrto leto visoko gospodarsko rast, je vedno težje razumeti, da ljudje delajo poln delavnik, vendar ne zaslužijo dostojne plače,« je pojasnila Lilijana Bizjak Mlakar.
V SD so mnenja, da mora socialni dialog biti vrednota, zato so njihovi poslanci podprli predlog sklepa, da predlagane zakonske spremembe niso primerne za nadaljnjo obravnavo. »Vprašanje plače mora biti vedno predmet dialoga med socialnimi partnerji. Zavedamo se, da so potrebne spremembe, vendar smo se zavezali, da bomo to urejali v dialogu z vsemi,« je pojasnila poslanka Marija Bačič.
V NSi in SDS zadržani
V opoziciji so bili glede predloga precej bolj zadržani. Jasno je namreč, da so blizu volitve in da je minimalna plača predvsem nabiranje političnih točk.
»Pol leta pred parlamentarnimi volitvami težko našli nasprotnika takemu predlogu za zvišanje minimalne plače. Pobuda za spremembo minimalne plače je sicer umestna, vendar pa ni usklajena s socialnimi partnerji. Takšni predlogi bi lahko uničili ravnovesje med njimi,« je dodala poslanka NSi Iva Dimic.
Nekaj dejstev o minimalni plači
Najvišjo rast je minimalna plača v Sloveniji doživljala ravno v času najhujše krize, pod vlado Socialnih demokratov na čelu z Borutom Pahorjem.
Še leta 2004 je minimalna plača znašala 42 % povprečne bruto plače, sedaj pa je okrog 51 %. Če pa bi (ob splošni olajšavi) primerjali neto izplačila, pa nekdo z minimalno plačo prejme okrog 58 % izplačila nekoga s povprečno slovensko neto plačo. Ob dodatnem upoštevanju transferjev kot so otroški dodatki, plačilo za vrtec in podobno, je ta razlika še manjša.
Glede motivacije davčnega in socialnega sistema za delo pa je še sporočilnejši podatek, da je razlika v skupnem dohodku med štiričlansko družino, kjer oba starša hodita v službo za minimalno plačo in tisto, kjer sta oba brezposelna, le 250 evrov mesečno, kot so nedavno izračunali na Žurnalu24.si.
Najvišjo rast je minimalna plača v Sloveniji doživljala ravno v času najhujše krize, pod vlado Socialnih demokratov na čelu z Borutom Pahorjem.
Še leta 2004 je minimalna plača znašala 42 % povprečne bruto plače, sedaj pa je okrog 51 %. Če pa bi (ob splošni olajšavi) primerjali neto izplačila, pa nekdo z minimalno plačo prejme okrog 58 % izplačila nekoga s povprečno slovensko neto plačo. Ob dodatnem upoštevanju transferjev kot so otroški dodatki, plačilo za vrtec in podobno, je ta razlika še manjša.
Glede motivacije davčnega in socialnega sistema za delo pa je še sporočilnejši podatek, da je razlika v skupnem dohodku med štiričlansko družino, kjer oba starša hodita v službo za minimalno plačo in tisto, kjer sta oba brezposelna, le 250 evrov mesečno, kot so nedavno izračunali na Žurnalu24.si.
Dvigovanje minimalne plače gre na škodo srednjega sloja in mladih
Pomembna negativna posledica dvigovanja minimalne plače, ki dostikrat ostaja povsem prezrta, je, da višina tako imenovanega minimalca vpliva na kreditno sposobnost ljudi, ki zaslužijo slovensko povprečno plačo.
Zakon namreč določa, da mesečni obrok kredita ne sme posegati v dohodek posameznika pod nivojem minimalne plače. Za primerjavo: to pomeni, da lahko mesečni obrok nekoga z NETO plačo 800 evrov znaša največ 175 evrov mesečno, saj neto minimalna plača trenutno znaša 615 evrov.
In ker v Sloveniji kar dve tretjini dohodninskih zavezancev zasluži manj od povprečne plače, je jasno, da dvig minimalne plače izredno škodi možnosti velike večine prebivalstva, predvsem mladih na začetku poklicne poti, da si s pomočjo kredita rešijo stanovanjski problem ali kupijo prevozno sredstvo.
Povezani članki
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
5 komentarjev
Rajko Podgoršek
Še nekaj bi dodal: sam sem za zvišanje minimalne neto plače, ampak samo POD POGOJEM, da se ustrezno zmanjša progresivnost naraščanja bruto in II. bruto plač. Višji neto, naj se dobi z manjšim bruto. Kar imajo slovenski sindikati v mislih - večji neto za višji bruto - je višanje davčne obremenitve plač ter igranje na strune javnega sektorja, ki ima višje plače od privatnega kar je evropska anomalija "par-excellence".
Rajko Podgoršek
Neustrezna plačna razmerja v podjetjih so že sedaj problem. Velik del krivde za takšno stanje imajo tudi slovenski sindikati. Le-ti zastopajo samo t.i. proizvodne delavce, medtem, ko jih sama struktura podjetja, ki ima tudi velik del razvojnih inženirjev, proizvodne tehnologije, ne briga. Razmislite malo, kaj se je zgodilo po stavki v Gorenju.
Neustrezne plače srednjega tehničnega kadra in napačna izobraževalna politika sta glavni napaki, ki uničujeta Slovenijo. Zato, se sposobni mladi izseljujejo: ker nočejo živeti v državi plačne uravnilovke, kjer sindikati skrbijo samo za najnižje plače hkrati pa je davčna politika omogočila samo izplačilo visokih menedžerskih plač. Ostalo pa pač stagnira.
NatalijaL
Denarja je dovolj, samo ni pravično razdeljen. Teh nekaj evrov za dvig minimalne plače bi porušilo razmerje, po drugi strani pa se izplačujejo bajne neupravičene nagrade, odpravnine, nadomestila itd., da ne govorimo o visokih pokojninah, ki jih nekateri prejemajo, vprašanje pa je, če so si jih zaslužili.
AlojzZ
Dvigovanje minimalne plače škodi kreditni sposobnosti srednjega sloja in mladih zaposlenih? V redu! Torej znižajmo minimalno plačo in problem bo rešen!
romanos1
Spet se gre za delitev,ne pa kako ustvariti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.