Partizani ponovno oboroženi

vir: zalozba-planet.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dobrim mesecem je Tit Turnšek na svoj značilen paničen in agresiven način prepovedal ZZB NOB uporabljati orožje na spominskih prireditvah. Odločitev je sporočil preko elektronske pošte in večkrat poudaril, da je potrebno sklep takoj in dosledno upoštevati.

Pred nekaj dnevi pa je sledila izjava za javnost, pod katero je podpisan podpredsednik ZZB NOB Križman. Le-ta prejšnji Turnškov ukrep razveljavlja in ureja status t.i. spominskih čet. Obenem zahteva, da je orožje trajno onesposobljeno in da se z njim ravna primerno.

Spominske čete


Kultura spominskih čet, kot jih poimenuje ZZB NOB, je širom sveta nekaj običajnega in znanega. Najbolj znani so morda po tem v Združenih državah Amerike, kjer tradicijo uprizarjanja delovanja enot Severa in Juga ter medsebojno zaigrane bitke gojijo že dolga leta. S tem ohranjajo spomin na svoje prednike, na svojo zgodovino in na dejstva v njihovi narodni zgodovini.
Uporabljati, z davkoplačevalskim denarjem organizirane, številne dogodke za ohranjanje strankarskih mitov, pa je popolnoma nedopustno.

Spominske čete tako niso problem. Problem nastaja, ko se s temi spominskimi četami potvarja zgodovinska dejstva in ohranja "pravljičarstvo" kot legitimen del slovenskega zgodovinopisja. Ohranjati spomin na dejstva oziroma ohranjati spomin na lastno narodno zgodovino je ena stvar. Uporabljati, z davkoplačevalskim denarjem organizirane, številne dogodke za ohranjanje strankarskih mitov, pa je popolnoma nedopustno.

Kajti ZZB NOB ohranja spomin samo na eno: kako so komunisti z umorom več deset tisoč Slovencev tlakovali pohod svoje stranke na oblast, in na stvaritev enopartijskega režima, ki nas bo stal še stoletje nadaljnjega razvoja in napredka.

Obenem pa je jasno, da imajo v trenutni Sloveniji domovinsko pravico samo spominske čete enot vojske, ki je branila državo, od katere smo se leta 1991 osvobodili. Kakšen bi bil goščarski odziv na kakšno spominsko četo vojske Kraljevine Jugoslavije ali pa Avstro-Ogrske monarhije? Da ne bi o spominski četi vaških straž ali celo domobrancev?

Če je demokracija, potem je za vse. Drugače je ni.

Lepša preteklost


Ne sprejemamo odločitev, ki bi nam omogočile dohitevanje zamujenega med 1945 in 1991.

Pod vtisom okrogle mize na Novi univerzi, kjer sem imel priložnost poslušati del slovenske narodne inteligence, mi ostaja naslednja misel dr. Žige Turka: "Dokler skrbimo za lepšo preteklost, ne bomo skrbeli za lepšo prihodnost." Torej, dokler se pred vsako odločitvijo glede prihodnosti politika sprašuje, kakšno senco bo to vrglo na "avantgardo" enopartijskega sistema, toliko časa bomo vedno bolj zaostajali za zahodno Evropo.

Dokler bodo rešitve za današnji dan merjene tudi skozi kriterij, ali bodo morebiti pokazale, da so ideje socialističnega režima zgrešene, toliko časa ne sprejemamo modrih odločitev. Ne sprejemamo odločitev, ki bi nam omogočile dohitevanje zamujenega med 1945 in 1991.

Dajmo se že enkrat kot narod odločiti, ali praznujemo konec druge svetovne vojne ali praznujemo padec železne zavese, je bila še ena danes slišana misel na tem dogodku. Pri enem in drugem so zmagovalci različni in zgodovina jim je spisala različne usode.

Vprašanje pa je, ali želimo biti edini preostanek branilcev jugoslovanske tradicije v tem delu Evrope ali želimo stopiti nazaj tja, od koder nas je komunizem odtrgal - iz Srednje Evrope, ki je hodila v koraku s staro celino in ni bila ne hlapčevska, ne nazadnjaška in ne temna.

Čeprav bi nas spominske čete nekega običajnega društva rade o tem prepričale.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30