Paralizator se sme uporabiti le takrat, ko bi policist sicer lahko uporabil strelno orožje

POSLUŠAJ ČLANEK
Hipoteza. Tisti trenutek, ko bi prvi policist ali policistka sprožila električni polarizator v posameznika, ne da bi bila v to »prisiljena« - zaradi izpolnjenosti pogojev za tisto, kar kazanska zakonodaja določa kot »silobran« ali »skrajno silo« (preteča, neposredna in resna nevarnost za življenje ali hudo poškodbo, ki se ji v tistem trenutku ni mogoče izogniti ali jo preprečiti kakorkoli drugače)-, bi bil to Dogodek.

Šlo bi za osupljiv primer oblastnega nasilja nad ljudmi, za nepredstavljiv poseg v svobodo, varnost in življenje ljudi kot temeljne pravice in vrednote ustavne demokracije. Duh bi nepopravljivo in nepovratno smuknil iz steklenice, v katero je bil upravičeno zaprt. Pobegnil bi v javni prostor, kjer mu ni mesta. Pri čemer steklenica označuje minimalne standarde demokracije, ustavnosti, svobode in temeljnih človekovih pravic, duh pa NASILJE.

Apel. Vljudno in z najboljšimi nameni apeliram na medije in novinarje/novinarke, da se tega vprašanja ne lotevajo tendenciozno in senzacionalistično.
Paralizator se sme uporabiti le kot sredstvo odvrnitve resnega, nevarnega in neposrednega napada – na življenje.

Pravno dejstvo. Smisel, namen paralizatorjev ni iskanje srednje poti med … »rokami« in »strelnim orožjem,« pač pa – in nasprotno - v nadomeščanju strelnega orožja, v zamenjavi ZA strelno orožje. Smisel tega sredstva temelji (ker nujno mora temeljiti) na humanizmu in človečnosti. V ideji, da naj tudi zakonito »poslednje sredstvo-možnost« za poseg v telo posameznika ne bo strelno orožje. V ideji, da se maksimalno zmanjša možnost »smrti«, kot posledice uporabe »skrajnega sredstva« v »skrajni sili/skrajnih primerih.«

Paralizator je sredstvo, ki se sme uporabiti – izključno - le takrat, ko bi policist/ka sicer lahko uporabil/a strelno orožje. Ali drugače, sme se uporabiti le takrat, ko policist/ka »mora« od sebe ali od druge osebe odvrniti neposreden napad, ki neposredno ogroža njegovo/njeno življenje ali življenje druge osebe. Torej le kot sredstvo odvrnitve resnega, nevarnega in neposrednega napada – na življenje.

Verjamem, da policistke in policisti to zelo dobro vedo in da so maksimalno poučeni, podučeni in izurjeni za pravilno, zakonito uporabo takšnega sredstva. In da se zato zgornja hipoteza ne bo uresničila.

Ustvarjanje napetosti »zaradi napetosti same« naj ne bo vodilo pri delu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike