Paradoksi državnega kapitalista, ki ga tokrat prodaja slovenska levica. Bo ljudstvo kupilo ali jih “steralo v morje”?

Osnovna foto: Zajem slike Youtube

V 1. stoletju pr. Kr. se prične v okviru Stare zaveze pojavljati izraz »mesija«, ki pomeni nekoga, ki naj bi prišel in ga vsi nestrpno čakajo. Nanašal se je večinoma na kralje in duhovnike, ki naj bi prinesli božjo odrešitev.

21. stoletje našega štetja in izraz je v Sloveniji še kako aktualen. In to vsakič pred volitvami, ko strici, tete in zdaj že nečaki iz ozadij, preko indoktriniranih in finančno odvisnih MSM pričnejo iskati odrešitelja oz. mesijo (po slovensko »nov obraz«), ki bo prinesel (od)rešitev in odgovore na večino problemov v slovenski družbi, predvsem pa preprečil pogubni vzpon fašistoidne desnice in njenih predstavnikov.

In vsakič se izkaže, da je ta »mesija« zgolj še ena lutka, ki zapelje skupino neopredeljenih ali pa labilnih volivcev, ki poslušajo in ponavljajo eno in isto mantro. Da so vsi isti, vsi zanič in da zato potrebujemo vedno nekoga novega. Recimo tipa »janković«, ki se fura na percepcijo preprostosti in balkanske poštenosti po sistemu, da se krade tako ali tako, vprašanje je le ali ima od tega tudi kaj navaden državljan. Ali pa »nov obraz« tipa »c(m)erar«, ki se fura na imidž ustavno pravnega strokovnjaka, visokih načel in dobrega pedigreja, potem pa se ugotovi, da gre za tip neodločne mevže brez lastnega mnenja, še manj karizme, ki ga komandirajo znotraj lastne stranke in mu mimo njegove vednosti ugrabijo mandat.

Dočakali smo tudi bildanje politikov tipa »šarec«, ki se je šlepal na humoristični pristop, pavšaliziranje, poenostavljanje in poudarjanje zdrave pameti, pri čemur se je nato žalostno ugotovilo, da je ravno njemu precej primanjkuje, humor pa ni produkt, pač pa karikatura njega samega, ki ni dorasel funkciji, ki jo dobesedno igra.

Poleg teh kardinalnih tipov je ozadje in bazen MSM proizvedlo še kar nekaj prototipov mini mesij, ki pa niso vredni širše obravnave in analitike.

In če iskanje odrešenika v 1. stoletju pred našim štetjem še nekako lahko razumemo skozi prizmo takratne socialne slike družbe, ki je bila na bistveno nižjem nivoju od današnje, pa to ob izobrazbi, standardu, repeticiji izkušenj in preizkušenih alternativah današnjih Slovencev, razumemo težje. In ker se ti »novi obrazi« pri nas tako dobro primejo, so nam, pred prihajajočimi volitvami, seveda začeli iskati novega. Morda ne čisto novega, vendar očitno dovolj, da ga ljudem prodajo kot novega, tistega, ki bo, sedaj pa res, zagotovil to kar ves čas obljubljajo.

In tako sedaj čakamo famozni dan, ko se bo novi mesija izjasnil glede svoje politične prihodnosti, bazen MSM pa naravnost tekmuje, v kateremu intervjuju, javni tribuni, debati, mu bodo dali več predznakov vrhunskosti. In tukaj pridemo do paradoksa kjer ni čisto jasno kako smo do tega mesije tipa »golob« sploh prišli.

Če je večina volivcev v Sloveniji, prosto po MSM, levo usmerjenih, kako nam potem prodajajo nekoga, ki služi 40 jurjev (bruto) mesečno, letno pa si izplačuje še milijonske nagrade. In to v državni firmi, kjer naj bi bila ekscesna izplačila zakonsko omejena?!

Paradoks pajdaškega kapitalizma

Ker če je večina volivcev v Sloveniji, prosto po MSM, levo usmerjenih, kako nam potem prodajajo nekoga, ki služi 40 jurjev (bruto) mesečno, letno pa si izplačuje še milijonske nagrade. In to v državni firmi, kjer naj bi bila ekscesna izplačila zakonsko omejena?! A ni to nekoliko (pre)kapitalistično?

Na 2. javni tribuni gibanja Bodi sprememba nam udeleženci celo popolnoma brezsramno prodajajo ideje ultimativne socialne države, egalitarnosti, majhnih razlik v družbi, razglabljajo o antropoloških vzorcih Slovencev, ki so baje nagnjeni k takim vrednotam in to ob osladnih komplimentih človeku, ki sedi zraven, kima, se strinja in istočasno čaka na milijonsko izplačilo nagrade v letošnjem letu.

Človek, ki ima državno firmo za svojo, ki se mu zdi politično skrajno nekorektno, da se njemu ne podaljša mandata, ki nima nobenega sramu glede plače mnogo nad plafonom Lahovnikovega zakona in ki razlaga o vrednotah, solidarnosti, pravni državi, višjih standardih v politiki, pri tem pa se sam požvižga na zakon. To je torej naš »nov«, eklatantno vase zaljubljeni »nov obraz«?

In dodatni paradoks. Ne samo, da ga prodajajo kot »novega« omrežja ugrabljene države, podpiral naj bi ga celotni spekter t.i. leve politike. Problema z njim nima niti Levica, tista ki bi kapitaliste sterala v morje, izvajala nacionalizacije podjetij, jemala kmetom. Tista Levica, ki se navdušuje nad socialno-političnim sistemom Venezuele in smatra, da je vse kar je bolj desno od nje fašistično.

Ali so resnično popolnoma zavozili ali pa so dejansko t.i. levo usmerjene stranke v Sloveniji zgolj produkt omrežij nekdanjega sistema, ki so se ob osamosvojitvi sicer potuhnila, nikoli pa zares ukinila.

In tako sedaj niso važne posamezne stranke tipa SAB, LMŠ, pa tudi ne tipa SD in Levica. Ker kot vemo, posamezne žrtve, v velikih socialističnih zmagah, nikoli niso bile pomembne. Važen je bil skupen cilj. Torej cilj oblastnih struktur z nekaj posamezniki, ki so čudovito živeli na račun velike večine ljudi.

In paradoks podpiranja levo usmerjene stranke nekoga kot je Golob ni nič drugega kot to. Žrtvovanje za skupno dobro. Četudi z nekom, ki je prototip tega kar ves čas sami primerjajo z gnilim desnim izkoriščevalskim neoliberalizmom.

Za kontinuiteto sistema gre

Vse v preventivi, da se slučajno ne bi zgodil polom, ki bi, ob osebkih tipa »bratušek«, »šarec«, »mesec«, »kordiš«, »fajon« in »jasnič«, lahko pomenil konec dejanskega vladanja in grabljenja po družbenih podsistemih in dokončno pomladno čiščenje po zatohlih kotih slovenskega političnega in družbenega sistema. Če mora Mesec zato pogledati vstran in se delati, da tega ne opazi, če se mora Bratuškova užaljeno gristi v jezik in Fajonova jesti zarečeni kruh, to pač ne more in ne sme biti problem (Šarca tako nihče več ne jemlje resno).

Ker tudi v 2022 bo glavna agenda starih vzporednih struktur in omrežij obdržati vzvode dejanske oblasti. Torej zagotoviti kontinuiteto sistema, ki je sicer leta 1990 doživel preobrazbo, ne pa tudi notranje spremembe in zamenjave struktur odločanja, ki so, vsaj nazorsko, še vedno enake kot so bile. Finančno priskrbljene in pripravljene narediti vse, da nov »nov obraz« zagotovi vsaj toliko glasov, da vlade ne bo mogoče sestaviti iz strank t.i. desno-sredinskega pola.

Ker to je pravzaprav cilj. Da ostane tako kot je. Da se nič ne spremeni; ne v zdravstvu, ne v šolstvu, ne v sodstvu. Da finančna moč in vpliv ostaneta točno tam kjer je sedaj. V rokah tistih, ki so se leta 1991 sicer preoblekli, nikakor pa tudi spremenili, še manj umaknili. Zato je kot aktualni mesija sprejemljiv tudi človek in politični konvertit, ki namesto, da bi osramočeno vračal preveč izplačane plače, samozavestno hodi po tribunah in razlaga o višjih standardih na slovenski politični sceni.

In zato sem prepričan, da bo aprila šlo za vsak glas, za vsakega volivca. Brez milosti in brez rokavic. In dobro bi bilo, da t.i. desnica to čimprej spozna, se neha spravljivo tolažiti in sprejme igro kot jim je vsiljena. Na nož in brez milosti. Z istimi metodami, enako brezkompromisno in z jasnim ciljem. Sestaviti vlado z zagotovitvijo 46 glasov.  Zato, da se bo v Sloveniji tudi dejansko kaj spremenilo. In da mesije tipa »golob & co« nikoli več ne bodo naša normalnost ali možna izbira.

17 komentarjev

  1. Zakaj je Golob idealen kandidat levice?

    Prvič ni kapitalist. Ima ali je imel odlične dohodke na račun državne firme.
    Plenilska elita, ki iz ozadja vodi državo, ni kapitalistična, temveč plenilska.
    Ta elita ni sposobna prosperirati na prostem trgu v konkurenci z drugimi. Nima kaj ponuditi na trgu, ker ničesar ne ustvarja.
    Plenilska elita lahko uspeva samo prek zlorabe oblasti in prek parazitiranja javnih blagajn, javnih zavodov, javnih podjetij…

    To ve dobro tudi večina volivcev levice, razen seveda njenih funadmentalističnih pristašev, ki mislijo, da so vsi, ki niso levičarji, fašisti in bodo zato vedno volili svoje idole, ki jim zagotavljajo, da “fašisti” ne prevladajo.
    Ob fundamentalistih pa so pragmatiki, kot je “kolesariat”, ki protestira že ves čas obstoja desne vlade zaradi ogroženosti ali izgube otipljivih finančnih interesov.
    Zato nič bat, da bo velik del volilnega telesa volil Goloba. Ne gre prvenstveno za načela ali ideale, gre za interese.

  2. Pravzaprav bi bil skrajni čas za resnico. In sicer resnico obeh strani. Leta 91 se je celotni pomladni politični zbor dogovoril z staro partijo. Dogovorili so se, da lustracije ne bo, v zameno pa partija ne bo nasprotovala osamosvojitvi. In ne bo povzročala težav, katere bi seveda lahko. In to je treba vedeti in razumeti. Ker lustracije ni bilo, so v vseh družbenih sistemih in podsistemih ostali isti ljudje. V nasprotju recimo z ostalimi drugje v vzhodni Evropi, kjer so z staro partijo in vso to ropotijo počistili. Danes seveda je tudi drugje levica, a ta nima nič skupnega z našo postpartijsko levico. Oziroma partijsko levico. Oziroma staro partijo v novih strankah. Dajte to tudi na tem portalu enkrat pošteno povedati, ker je res abotno ves čas poslušati desnico o tem, da lustracije ni bilo.
    Kar pa se tiče Goloba, že dolgo časa trdim, da bolj zabitega, trdoglavega in skrajno možgansko mrtvega volilnega bazena od Slovenskega ni. Če so izvolili Šarca na drugo mesto, zakaj ne bi Goloba?

    • Ves čas, da je treba poslušati desnico, da lustracije ni bilo!? Morda res ni treba, ker bi morali vsi misleči Slovenci poznati dejstva. Demos je bil heterogena združba, v kateri so bili tudi odkriti levičarji npr Plut iz stranke Zelenih, zakonca Hribar in prikriti levičarji kot npr Bučar. Nobenih obljub ni nihče dal, da ne bo lustracije. Bilo je samoumevno, sicer bi ob spopadu z JLA pretežno komunistični oficirji TO sabotirali ali se predali. Že tako so bili posamezni primeru sabotaž na orožju (potiletalski mitraljezi na Ljubljanskem gradu) , na Primorskem celo poskus ustanovitve komunistične pro jugoslovanske gverile (pojav oborožene skupine v zaselku Petrovo pri Komnu). V Sloveniji je bilo treba ustanoviti lastno državo in spremeniti družbeno ureditev vendar oboje istočasno NI BILO IZVEDLJIVO. Povsem uspelo je samo prvo, drugo še čaka, na vsaj dva zporedna mandata vlade desno sredinskih strank. Druge vzhodnoevropske države so že imel državnost, zato so lažje izvajale vsaj delno lustracijo.
      Vendar so se tudi tam, npr na Poljskem komunisti uspeli ohraniti v t. i neodvisnem sodstvu, kjer se še ohranjajo ob podpori bruseljskih birokratov .

  3. Lustracije ni bilo, ker je bila večina Demosovcev bivših partijcev.
    Če bi se lustrirali, Demosa ne bi bilo. Najbrž da tudi osamosvojitve ne, saj nepartijska desnica ni imela nikakršnega programa, niti ljudi, ki bi ga oblikovali in izvedli.
    Program demokratizacije in osamosvojitve je bil v celoti oblikovan v krogu Nove revije, ki so ga sestavljali v glavnem partijski uporniki, ki so bili po svojem prepričanju levičarji, kljub zavzemanjem za demokracijo.
    To je bil tudi glavni razlog, da je Demos kmalu po osamosvojitvi razpadel, saj se stari partijci nikakor niso videli v koaliciji s krščanskimi demokrati (SKD) in ljudsko stranko (SKZ, kasneje SLS).

  4. Če golob izgubi, si lahko slovenija oddahne. Če Golob zmaga, zaide Slovenija v krizo, ki lahko traja tudi 4.leta.
    Golob lahko zmaga le, če ga podprejo vse leve stranke, kar pa pomeni vsaj pet, če že ne več strank. Te so zelo različne in edini skupni imenovalec je “antijanša”. To ni program, to je le cilj, kako zavladati.
    Kako zavladati pa je mnogo premalo. Potrebno je vedeti, kako vladati?
    Tukaj pa heterogena družba “anzijanšistov” in ma odgovora.
    V zrelih demokracijah politika sestavlja kolaicije s sorodnimo strankami. V Sloveniji Golob ne sodi med socialiste, komuniste pa tudi anarhiste ne. Kljub temu pa ga ravno ti želijo za predsednika vlade.
    Tako kot je Šarca pokopala Levica, bo Levica pokopala Goloba. Ta bo sicer vztrajal, saj bo moral reševati svoje prigrabljeno bogastvo, zato ne bo odstopil. Ponovno pa bomo gledali politične boje in pred vsem ropanje, saj Golob ne ob odtopil od privilegijev,ki mu jih je nudil bogati Gen.
    Po duši je Janković ki pa na žalost zna šteti do 46.
    V kolikor zmaga Gpbob, bo Slovenija izgubila še naslednjia 4 leta razvoja, ki pa bo mnogo hujši, kot kadarkoli prej. Iz Slovenije ne bo bežala le mladina, iz Slovenije bo bežal kapital. V Sloveniji državnega kapitala skorajda ni več, tisti, ki pa se vzpenja in z lahkoto menja državo in to se nam utegne zgoditi če zmaga Golob..

  5. Najprej je potrebno povedati, kdo so tisto ljudstvo, ki zahteva oblast po vzoru Kitajske, kjer je komunistična partija absolutni gospodar in v kateri so lahko samo neoporečno poslušni aparatčiki, naprimer takšnega tipa kot je večina naših sodnikov in tožilcev. Ono drugo ljudstvo, ki ga predstavljajo delavci, pa so potrošni material, tako kot vojaki v primeru vojne, ko se generali skrivajo v “utrdbah” in bunkerjih in po potrebi dozirajo prihod novih vojakov na fronto. Ljudstvo neuporabnih brezdelnežev, ki se zbira pred našim parlamentom, bi bilo v primeru ponovne vzpostavitve komunizma uporabljeno za vohunjenje ali pa bi bili v primeru neposlušnosti enostavno likvidirani. Komunisti delavce potrebujejo za delo in izvajanje opravil, ne pa za samoupravljanje, ki so nam ga lažnivo ponujali in nas poneumljali. Vprimeru Kitajske partije poznamo tudi zelo bogat sloj kapitalistov, ki zaradi svojega znanja upravljajo z njihovimi korporacijami, so dobro nagrajeni, so komunistična buržuazija, a le če niti enkrat ne pomislijo na politiko, ker jih ob prestopu takšnih vrat za njimi čaka smrt. Torej takšno državo imeli bi tudi mi, je želja naših KULcev in ostale levičarske ptičje elite. Tu je odgovor, zakaj so proti nižjim davkom in višjim plačam delavcev, ker takšni delavci potem ne ubogajo in zahtevajo še več demokracije.

  6. Golob je dober kandidat tudi za desnico. Boljšega si pravzaprav težko želi. Na vsakem soočenju ga lahko povozijo, ker ima preveč masla na glavi. Kapitalist, ki ga podpirajo levičarji. Krši zakone, podpirajo ga pa levi pravniki. Je za povezovanje a istočasno obklada s fašisti. Favorizirajo ga določeni mediji, ki se bodo dokončno pokazali kot enostranski.

      • Golob je avtomatsko kapitalist, če si je prislužil toliko denarja. Saj je prva definicija kapitalista akumulacija kapitala-denarja. Drugi del definicije je pa vezan na lastništvo. On spada med državne kapitaliste, ker denar ni akumiliral iz privatne pobude ampak iz državne firme. V bistvu je ravno to, kar na levici ne bi smel biti.

      • Kapitalist je lastnik kapitala kot proizvodnega sredstva. Plača ni kapital, ker ni namenjena nadaljnjemu oplajanju v neki gospodarski dejavnosti. Če bi bila plača kapital, potem smo vsi ali skoraj vsi kapitalisti.

      • Ne motiš se.

        Računanje na pamet volivcev je največja zabloda.

        Zato je levica tudi relativno uspešna, ker ne računa na pamet volivcev, temveč na njihov pogojni refleks, ki jim ga je privzgojila v zadnjih 80 letih.

  7. To bo sicer bogokletno, a vse novonastale države na ozemlju nekdanje Jugoslavije, le za Kučanovega prijatelja v Črni gori nisem prepričan, so ob osamosvojitvi uvedle tudi državno cerkev. Skupaj z njo oblast lažje vodi boj/akcije proti komunistom. Poglejte si posnetek Tudžmana iz Splita, obkrožen je bil s cerkvenimi dostojanstveniki. Na radiu BIR – Bošnjaški islamski radio lahko vsak dan po nekajkrat slišiš, kaj delajo njihovi cerkveni voditelji od dna do vrha in kakšna so njihova konkretna mnenja o tem in onem. Kako tudi ne, če islam ureja vse pore življenja. Če pa pri nas ta ali oni predstavnik RKC reče to ali ono v dobro aktualne oblasti ali je prisoten na tem ali onem dogodku, pa je že ogenj v strehi. Hudo se bojim, da bo na volitvah zmagala levica, ker ljudem prav nič ne pomeni nobena z lahkoto pridobljena dobrobit, ampak obožujejo sladke besede in vedre nasmehe. Pa še to, kdo pa dela s priseljenimi iz drugih predelov Jugoslavije? Muslimani (Bošnjaki, Šiptarji, Albanci) zagotovo kšeftajo v svoje dobro, nič manj Hrvatje, Srbov pa tako Slovenci menda ne marajo. Pravoslavna cerkev je res podobno nemočna kot katoliška v Sloveniji. Za koga bodo volili protestantje, pa je že znano. Torej? Janševi, odprite ušesa in oči ter vzemite v roke svinčnike in kontaktirajte tudi s tistimi, ki niso člani SDS, ampak pozitivno ocenjujejo delo sedanje vlade in so zanjo pripravljeni reči tudi to ali ono besedo.

  8. Opiši mi Slovenijo!
    —————————-
    Slovenija je država, ki ima paradržavo Udbokučanistan in dvojno vodstvo.
    Vodijo jo komunisti, ki se delijo v najmanj 10 frakcij. Največja je frakcija zamrznjenih kučanovih komunistov, ki so tudi kapitalisti. Sredinska frakcija je skupina Kulibanov in krščanska Ludmila od NSI in najmanjša in najnovejša frakcija je “Z.dej”.
    Slovenija ni imela lustracije, da je lahko postala Udbokučanistan, torej imamo vsaj državo.
    Imamo več varnostih agencij, vsaj dve , UDBa in Sova ščitita privilegije in pridobljene pravice.
    Če nijm ne rata pa imamo za to Krivosodje. Če pa še to ne, pa je v funkciji Agitprop.
    Smo v glavnem neodvisni od Balkana in njegovih Kolhozov, Sovjetov in od Kalifata.Imamo
    pa močne mafijske vezi saj to ne spada pod okrilje Zunanjega ministrstva. Banane pridelujemo zase in za pol Evrope v neodvisni Kolumbiji in v Gvatemali, ki tudi nimata instituta lustracije in se da lepo živet.
    V glavnem nam vlada večni ex precednik m.kučan-Lažgošar, ki občasno vključi tudi demokratični Parlament, ki mu občasno dovoli da sanja da bo nov dan. Če mu ne rata, kučan pošlje v akcijo rdeče sindikate, aktiviste, NVOje, Antifo, Lgbt in ZZB NOB OF ter Odlazeka.
    Tako, Slovenija je izrazito pisana. To je povedal že Prešeren, naš najvekši pesnik.
    Naj živi in se razvija naš Novi delavski razred!

Komentiraj