Papežev "očetovski poseg" v Malteški viteški red, ki ga spremljajo običajne kritike na Frančiškov račun

V soboto je odjeknila novica, da je papež Frančišek razrešil velikega kanclerja malteškega viteškega reda Albrechta Freiherra von Boeselagerja, prav tako pa je razpustil tudi ves vrhovni svet tega reda ter za januar 2023 sklical izredni generalni kapitelj.

Malteški red, ustanovljen v 11. stoletju, je s svojo suverenostjo neka hibridna entiteta znotraj katoliške cerkve. Kot katoliški red je podrejen papežu, istočasno pa je politično ločen subjekt mednarodnega prava. Diplomatske odnose vzdržujejo s preko 100 državami po vsem svetu, skoraj vse funkcije v redu pa zasedajo laični člani.

Malteški vitezi sicer zaposlujejo približno 45.000 ljudi, ki jim pomaga približno 100.000 prostovoljcev. Sodelujejo pri različnih humanitarnih projektih po vsem svetu s proračunom približno 2,3 milijarde dolarjev.

Napetosti znotraj reda so pricurljale v javnost leta 2016, ko je skupina okrog ameriškega kardinala Raymonda Burka izsilila odstop velikega kanclerja, nemškega laika Albrechta von Boeselagerja. Pripisali so mu odgovornost za to, da je bil red pokrovitelj dobrodelne organizacije, ki je v Mjanmaru razdeljevala kondome prostitutkam in drugim ogroženim skupinam. Pozneje ga je papež rehabilitiral, od sobote dalje pa je spet odstavljen.

Že pred leti se je vodstvo reda odločilo, da je potrebno red reformirati in posodobiti.

Reforma pod budnim očesom Svetega sedeža

Že pred leti se je vodstvo reda odločilo, da je potrebno red reformirati in posodobiti. To je leta 2017 naročil tudi papež Frančišek. Usoda redov, ki tega niso storili, je dovolj zgovorna. Prenoviti želijo ustavo in zakonik ter tako doseči sodobnejši in prožnejši način upravljanja. Prav tako načrtujejo reforme na področju financ in položaja žensk znotraj reda.

Nekatere podrobnosti nove ustave so že znane in sicer: Mandat velikega mojstra ne bo več doživljenjski, ampak bo omejen na deset let z možnim enkratnim podaljšanjem. Za izvolitev prav tako ne bo več nujen plemiški rodovnik, ki je do sedaj vodstvo omejeval izključno na evropsko aristokracijo. Starostna omejitev bo 85 let, ženske in moški pa bodo v prihodnosti obravnavani enakopravno. Vodenje in sam red naj bi bili po reformah bolj demokratični in poenostavljeni.

Novo vodstvo je ukrep pozdravilo. Kot je izjavil začasni vodja reda, poročnik John Dunlap, je papež z »očetovskimi ukrepi določil smer, ki obljublja, da bo zagotovila prihodnost reda kot verske ustanove in kot suverenega telesa«.

https://twitter.com/orderofmalta/status/1566019219979919360

Kritiki: ogrožena suverenost reda

Vsi se ne strinjajo s prenovo reda. Kritiki opozarjajo, da bi lahko spremembe ogrozile suverenost Malteških vitezov in postavile na stranski tir laične člane, ki imajo dejansko strokovno znanje in izkušnje. Več vplivnih članov reda opozarja, da bi napovedane reforme prenesle velik del odgovornosti z laičnih članov, ki jih je okoli 13 tisoč in so tisti, ki dejansko delajo, na ozek krog vodstvenih klerikov. Suverenost naj bi bila močno zmanjšana in prenesena na Sveti sedež. Trenutni osnutek nove ustave, ki jo pripravlja kardinal Tomasi, namreč predvideva odvzem odgovornosti laičnih članov in dodelitev organizacijskega nadzora šestintridesetim posvečenim vitezom.



V letu 2021 so malteški vitezi izvedli več kot 140 projektov po svetu in pomagali 3,3 milijonom ljudem v stiski v 35 državah sveta. Pomoč je bila usmerjena predvsem na Bližnji vzhod, Afriko, Azijo, Evropo in obe Ameriki.