Papež: prisotnost migrantov in beguncev nas vabi, da ponovno odkrijemo bistvene razsežnosti krščanskega bivanja

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Vatikan je včeraj predstavil papeževo poslanico za svetovni dan beguncev in migrantov, ki bo 29. septembra. V njej sveti oče poudarja, da nas migranti učijo brati znamenja časov, saj nas preko njih Gospod vabi k spreobrnjenju, da bi se osvobodili brezbrižnosti in kulture odmetavanja.

Z naslovom »Ne gre samo za migrante« papež spomni, da je pravo geslo za kristjana: prvi so zadnji in da nas strah pred njimi potiska morda celo v rasizem.

A zanimivo je, da poslanica prihaja le dan za veliko zmago Mattea Salvinija na evropskih volitvah v Italiji. Zdi se namreč, da je precej misli papeža namenjenih prav politiki, ki jo predstavlja Salvini in drugi protimigrantski politiki.

Salvini je namreč na volitvah v nedeljo prejel rekordnih 34,3% glasov, kar nazorno kaže, kako trenutno razmišljajo italijanski volivci. Zaradi vseh težav z migranti se je italijansko volilno telo obrnilo močno v desno in protimigrantski politiki Salvinija izglasovalo zmago. To pa zagotovo ni všeč Cerkvi v Italiji in tudi papežu, ki v poslanici piše o tem, da mora vsaka politična dejavnost v ospredje postaviti človeka.

Papež v svoji poslanici poudarja, da prisotnost migrantov, beguncev in ranljivih ljudi na splošno ni grožnja temveč povabilo, da ponovno odkrijemo tiste bistvene razsežnosti našega krščanskega bivanja in človečnosti, za katere sicer v lagodnem načinu življenja tvegamo, da ostanejo spregledane. »Ko se zanimamo zanje, se zanimamo tudi za nas same, za vse. Ko skrbimo zanje, rastemo vsi, ko jih poslušamo, dajemo glas tudi tistemu delu nas samih, ki ga morda prikrivamo, ker danes ni dobro sprejet,« je prepričan papež.

Dodaja, da ne gre le za migrante, ampak predvsem za nas, za naše strahove. »Zaradi hudobij in grdobij našega časa se povečuje naš strah pred "drugimi", pred neznanci, potisnjenimi na rob, tujci … To je posebej očitno danes, ob prihodu migrantov in beguncev, ki trkajo na naša vrata in iščejo zaščito, varnost in boljšo prihodnost. Res je, strah je upravičen, tudi zato, ker manjka priprava na to srečanje,« zapiše papež in doda, da težava ni v tem, da imamo dvome in strahove: »Ampak ti postanejo problem, kadar pogojujejo naš način razmišljanja in delovanja do te mere, da postanemo nestrpni, zaprti, morda celo rasisti.«

Po njegovem mnenju le prek dejanj ljubezni pokažemo svojo vero in najvišja oblika ljubezni je do tistih, ki nam ne morejo povrniti ali se morda niti zahvaliti. Papež zapiše tudi, da je pravi razvoj tisti, ki vključuje vse ljudi na svetu, pospešuje njihovo celostno rast ter skrbi tudi za prihodnje generacije.

Frančišek nato prst usmeri tudi v politike, ki ne postavljajo v središče človeka. »Pri vsaki politični dejavnosti, pri vsakem programu ali pastoralni dejavnosti moramo vedno v središče postaviti človeka, v njenih mnogovrstnih razsežnostih, vključno z duhovno,« poudari papež in doda: »Ne gre le za migrante, gre za to, da bi zgradili mesto Boga in človeka; da bi v migrantu ali beguncu ne bi videli le težave, s katero se je potrebno soočiti, ampak brata in sestro, ki ju je potrebno sprejeti, spoštovati in ljubiti.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike