Papež po obisku Švedske korigira stališče do migrantske krize: nič več “odprtih vrat” za vsako ceno

Uredništvo
9
Papež Frančišek je po nedavnem obisku Švedske in s seznanjanjem s tamkajšnjo migrantsko problematiko opazno korigiral svoj odnos do tega vprašanja.
Najbolj očitno z razlikovanjem med migranti in begunci, opozorilom o nevarnosti priseljenskih “getov”, dejal pa je tudi, da določitev zgornje meje števila sprejetih ni vedno sebično dejanje, piše Cruxnow.com. 

Do sedaj so bili papeževi nagovori bolj v smislu, da “vsi smo migranti”, da je gostoljubnost do beguncev “naša najboljša obramba” pred terorizmom ter da je “hinavsko imenovati se kristjan, begunca pa poslati proč” ipd.  Tovrstni reki so zveneli precej podobno idealizmu in v prid politiki odprtih meja.

Pretekli torek pa se je to spremenilo. Na zdaj že slavnih pogovorih z novinarji na letalu je na vprašanje o Evropski migrantski krizi namreč pokazal veliko mero realizma, kar so mnogi označili za prelomnico v Frančiškovem odnosu do migracij.

Razlikovanje med migranti in begunci

Odgovor je začel z vztrajanjem ločevanja med migranti in begunci. “Migrante je treba obravnavati v skladu z določenimi pravili, migracija je sicer pravica, a močno regulirana,” je dejal. “Po drugi strani pa biti begunec pomeni, da nekdo prihaja iz strašnega območja vojne, tesnobe, lakote, nekdo s statusom begunca torej potrebuje več skrbi, več dela.”

Iz Afrike ne prihajajo begunci
Profesorica Anna Bono, ki poučuje afriško zgodovino in institucije na Univerzi v Torinu, pravi, da večina priseljencev, ki prihajajo v Italijo, niso begunci, ki bi bežali pred vojno ali revni ljudje, ki bežijo pred lakoto, ampak mladi moški srednjega sloja, ki iščejo boljše življenje. Kot je dejala, tihotapci z ljudmi v državah podsaharske Afrike “vodijo obsežne propagandne kampanje za izseljevanje v Italijo, v katerih ljudem razlagajo, da je vse zastonj. In res je,” je dejala.

Dobrodošlica vs. Integracija

Papež sedaj opozarja na razliko med tem, da se vrata preprosto odprejo vsem ter zmožnostjo držav, da priseljence integrirajo v družbo. V tem smislu je pohvalil Švedsko za “dolgo tradicijo sprejemanja” in “sposobnostjo integracije” novih državljanov.

Integracija ali asimilacija pa zahteva vrsto praktičnih ukrepov, ki pomagajo novincem najti “dom, šolo in zaposlitev.”

V resnici pa se Švedska sedaj sooča s tolikšno množico priseljencev, da vseh ne more integrirati v skladu s temi merili. Recimo na področju zaposlovanja – v letu 2015 je država sprejela rekordnih 163.000 prosilcev za azil, do preteklega poletja jih je delovna mesta našlo manj kot 500.

To pomeni, da je velika večin odvisna od pomoči davkoplačevalcev, ki financirajo njihovo preživetje in dobro počutje. Takšno stanje pa je ekonomsko nevzdržno. Frančišek se tega problema nedvomno zaveda.

Nevarnost “getoizacije”

Posledično prihaja do tveganj, ko se priseljenci ne morejo integrirati v družbo, opozarja Frančišek. Slednje vodi do tega, da se združujejo v getih, ki postanejo nekakšne subkulture, v kateri tujci ohranjajo uporabo svojega jezika in sledijo običajem držav, od koder izhajajo, namesto da bi se prilagodili kulturnim navadam družbe gostiteljice.

“Kakšna je nevarnost, če begunec ali migrant ni integriran?« je vprašal Frančišek. “Je geotiziran, kar pomeni, da vstopi v geto. In kultura, ki se ne razvija v skladu z drugo kulturo, je nevarna,” je dejal.

Papež je verjetno govoril o problemu, s katerim se na Švedskem soočajo zaradi naraščanja števila pretežno islamskih priseljencev, kar je privedlo do razvoja muslimansko kontroliranih “no-go” con, v katere se boji vstopiti tudi policija. Podobni geti so bili na obrobju Pariza in Bruslja gojišče islamskih napadov v zadnjih dveh letih.

Odprta srca in politična previdnost

Papež na tem mestu ponudi še eno ključno razliko, tisto med odprtimi srci in politično preudarnostjo. Ena stvar je odnos odprtosti, dobrodošlice in spodbujanja, druga stvar pa je politični realizem, ki je potreben za dobro družbe.

V zvezi s tem se je papež dotaknil tudi evropskih politikov, ki so popolnoma zaprli svoje meje za priseljence. Dejal je, da imajo pravico do uveljavljanja previdnosti pri takšnih odločitvah. “Mislim, da v teoriji niče ne bi smel zapreti svojega srca za begunca, a tisti, ki vodijo, morajo delovati preudarno. Begunca ne smemo le pozdraviti, ampak tudi integrirati,” je dejal papež.

Omejevanje priseljevanja ni vedno sebično

Če bi Švedska prenehala sprejemati tako množico ljudi, potem to ne bi bilo “iz sebičnosti”, temveč iz previdnosti, je dejal papež.

Za mnoge so njegove besede dobrodošel znak spodbude. Kažejo namreč, da se je pripravljen učiti tudi iz izkušenj iz terena. Za ljudi, ki se ukvarjajo z realnostjo množičnih migracij, je to dobra novica.

9 KOMENTARJI

  1. Končno boljša novica od dosedanjih, ki so pravim kristjanom povzročale čudne frustracije. Po eni strani moraš spoštovati in ljubiti papeža in upoštevati njegova mnenja in navodila, po drugi je bilo pa jasno, da ob dobrodušni vabi na pašo neudomačenih in številnih živinčet zelo ogroža lastne ovce, za katere bi se po Jezusovih navodilih moral vedno najbolj zavzemati. Ko bo spoznal, da ne gre samo za težave, ki naj bi jo imeli tujci z integracijo, ampak da gre v večini za mlade moške muslimanske vere, ki integracijo v evropsko kulturno okolje odklanjajo in zahtevajo, da se Evropejci prilagodijo njim, njihovi veri in pogosto nesprejemljivim navadam oz. kulturi, da so pomoči potrebni le nemočni begunci, predvsem ženske in otroci, mladi bojevniki pa naj skušajo urejati razmere v lastni domovini, ne pa v Evropi, takrat bo papež povedal še tisto, kar vsi kristjani od njega pričakujemo.

  2. “Je geotiziran, kar pomeni, da vstopi v geto. In kultura, ki se ne razvija v skladu z drugo kulturo, je nevarna,” je dejal.

    “He is ghettoized, that is, he enters a ghetto. And a culture that does not develop in relation with another culture, that is dangerous,” he said.

    Papež še ne pravi, da bi se morala neka kultura razvijati “v skladu z drugo kulturo”, ampak “v zvezi z drugo kulturo”.

  3. Malo pozno, pa vendar bolje danes kot jutri. Upam da bodo g. Cestnik g. Zore in podobni tudi kmalu sprevideli saj delajo naši Katoliški cerkvi škodo z nepremišljenimi dejanji.

  4. Ojoj,kaj se je papežu zgodilo,da bi zaprl vrata za migrante. Mu ne bo uspela politika da bi kristjane spremenil v muslimane. Saj zato so ga izvolili za papeža.Bo poskrbel,da bodo Italijani nehali uvažati nelegalne migrante v Italijo in potem posilijevati druge države da jih sprejmejo in se dajo zasužnjiti islamu? Je izdal krščanstvo. Je zato moral odstopiti Racinger pod pretvezo da je bolan?Res to so velika vprašanja sicer pa enkrat pride vse na dan. Je mislil,da bo s svojo hinavščino kar z levo roko naredil Evropo črno in muslimansko?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime