Papež Frančišek v Egiptu: obisk za mir ter boljše odnose s Koptsko Cerkvijo in muslimani

Papež Frančišek je danes zaključil svoj 27 ur dolg obisk v Egiptu, v katerem je med drugim s koptskim papežem Tawadrosom II. Obiskal koptsko cerkev sv. Petra in Pavla v Kairu, v kateri je decembra v bombnem napadu življenje izgubilo 29 vernikov.

Gre za prvi obisk papeža v državi po dvajsetih letih, sam pa je dejal, da v državo prihaja kot "glasnik miru".

Papež se je odločil državo obiskati v času, ko se tam živeči koptski kristjani soočajo z povečanim številom groženj in napadov s strani skrajnih islamističnih skupin.

Tri tedne pred tem je denimo v še dveh samomorilskih bombnih napadih na cvetno nedeljo v dveh koptskih cerkvah življenje izgubilo 45 ljudi. Istočasno je egiptovska veja Islamske države kristjane označila za njim "najljubši plen" ter s tem spodbudila napade nanje.

Papež Frančišek in vodja koptske pravoslavne Cerkve, papež Pope Tawadros II. sta se z molitvijo, polaganjem cvetja ter prižiganjem sveč v cerkvi sv. Petra in Pavla spomnila vseh v napadih umrli vernikov. V molitvi so se jima poleg družin umrlih v napadu pridružili tudi drugih krščanskih skupnosti v Egiptu ter carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej.

 

Sporazum, ki je zbližal obe Cerkvi

Pred to skupno molitvijo se je zgodil še en pomemben zgodovinski dogodek na poti krščanske enotnosti - papež Frančišek in papež Pope Tawadros sta podpisala dogovor, s katerim sta končala dolgotrajno nestrinjanje med obema skupnostma glede zakramenta svetega krsta. Koptska pravoslavna cerkev je do sedaj namreč zahtevala ponovni krst za vse nove člane, četudi so bili ti prej že krščeni v drugi Cerkvi.

S podpisom dokumenta v koptski pravoslavni katedrali sta tako oba verska voditelja potrdila, da sprejemata krst druge Cerkve za veljaven in da verniki pri zamenjavi verske skupnosti ne bodo ponovno krščeni.

Obisk na Univerzi al-Azhar za boljše odnose z muslimani

Na svojem obisku se je ustavil tudi na Univerzi al-Azhar, eni od glavnih središč za poučevanje sunitske veje Islama, kar je znamenje želje po izboljšanju odnosov in dialoga med krščanstvom in islamom.

V govoru na konferenci, ki je potekala na univerzi, je pozval k prenehanju financiranja skupin, ki v imenu vere povzročajo nasilje, ter poudaril, da se le-tega ne bi smelo izvajati v imenu Boga. Dodal je tudi, da je naloga in dolžnost verskih voditeljev, da razkrijejo pravo naravo takšnega nasilja.

Papeža v Egiptu gosti šejk Ahmed aj-Tayeb, veliki imam al-Azharja, ki že ve kot 1.000 let predstavlja sedež sunitskega nauka. Obisk in govor na petkovi konferenci predstavlja del poskusov izboljšanja odnosov med Vatikanom in islamskimi voditelji v Egiptu po tem, ko so ti zaradi izjav Frančiškovega predhodnika, papeža Benedikta XVI., s Cerkvijo pretrgali vse vezi.