Embed from Getty Images
Papež Frančišek v svoji zadnji splošni avdienci opozoril pred nevarnostjo, da iz “lažnega spoštovanja” do nekristjanov iz iz božiča odstranimo Jezusa, kar je korak k marginalizacije vere, piše Crux Now.
Brez Jezusa božiča ni
“V našem času, še posebno v Evropi, doživljamo popačenje božiča,” je dejal papež Frančišek na svoji zadnji splošni avdienci v letu 2017. “V imenu lažnega spoštovanja do nekristjanov, za katerim pogosto stoji želja po marginalizaciji vere, se spomin na Jezusovo rojstvo vse bolj briše iz praznika.”
“Brez Jezusa božiča ni,” je dodal. “Šele ko je on v središču, se luči, pesmi bogate lokalne tradicije, tradicionalne jedi, združijo v ustvarjanju pristnega prazničnega vzdušja. A če odvzamemo Kristusa, se ugasnejo luči in vse postane zgolj lažno, navidezno.”
Jezus je Božji dar za človeštvo, ki je potopljeno v temo
“Bog je ustvaril človeka, kot smo mi, in se razkriva na presenetljiv način: rodila ga je anonimna revna deklica, zgolj s pomočjo moža in ga položila v jasli. Svet se tega ne zaveda, toda angeli v nebesih vriskajo od veselja!”
Tako se nam Božji sin predstavlja tudi danes, je dejal papež. “Je Božji dar za človeštvo, ki je zagrnjeno v temo in globok spanec. Človeštvo si pogosto želi teme, ker ve, da bo svetloba razgalila vsa tista dejanja in misli, ki nas spravljajo v zadrego in drezajo našo vest.”
Papež je v svojem govoru vztrajal, da je v Jezusovem sporočilu še nekaj, na kar se ne sme pozabiti. “Bog vključuje tiste, ki so potisnjeni na rob družbe: ti so prvi, ki prejmejo njegov dar – odrešitev, ki jo je prinesel Jezus,” je dejal. “S tistimi najmanjšimi, ki niso spoštovani, Jezus sklene prijateljstvo, ki traja, in goji upanje na boljšo prihodnost.”
“Odrasli pogosto preveč razumsko dojemamo skrivnosti Božjega učlovečenja,” je pri božični maši v Murski soboti dejal msgr. Peter Štumf. Otroci namreč doživljajo Jezusovo rojstvo kot resničnost, pri čemer jim pomagajo jaslice, molitev in pesmi, v preteklosti, ko te vloge ni prevzel Božiček, pa je Jezus prinašal tudi darila.
Kakšno je otrokovo dojemanje božiča, takšno bo v veliki meri pozneje njegovo verovanje, ko bo dozorel v odraslega človeka, pravi murskosoboški škof. “Otroška fantazija glede verskih simbolov potrebuje pomoč odraslih. Božič je zato eden od krščanskih praznikov, ki daje izjemne priložnosti staršem za čudovito versko vzgojo otrok.”
Toda vse to vedno bolj izpodriva izmišljeni Božiček, ki že prevladuje v reklamnih, trgovskih, in celo v filmskih ter glasbenih sferah, in ki nas zapovrh še peha v potrošniški fundamentalizem, ki pravi: kupujem in trošim – torej sem. Pri tem so na udaru tudi otroci, ki jim zaradi obilice daril ti ne pomenijo skoraj nič več. “Vrata njihovega srca ostanejo zataknjena z balastom igrač ter drugih reči in jih ne morejo odpreti, da bi od teh igrač in drugih dobrin zmogli dati tistim otrokom, ki pa vendar nimajo vsega in živijo v pomanjkanju.”
“Krščanski božič je praznik Božje pravičnosti,” je še dodal. “Bog se je iz pravičnosti ozrl na nas in nam poslal Odrešenika, da bi v njem postali pravični tudi mi.”
Božiček je uvožen iz Amerike, pri nas se je začel pojavljati po osamosvojitvi Slovenije.