Papež Frančišek pri Pedru Opeki: Izraz Božje navzočnosti med njegovim ubogim ljudstvom

POSLUŠAJ ČLANEK
Med obiskom papeža Frančiška v treh južnoafriških državah – Mozambiku, na Madagaskarju in na Mavricijusu – se je danes popoldne sveti oče srečal tudi s slovenskim misijonarjem med najrevnejšimi, Pedrom Opeko.

Na obrobju madagaskarske prestolnice Antanarivo je papež dopoldne vodil sveto mašo, katere se je udeležilo okrog milijon vernih. V nagovoru je zbrane spodbudil, da bi se ne zapirali v svoj majhen svet, v svoj domači klan ali v lažne gotovosti imetja in moči, temveč naj se odprejo drug drugemu in tako sprejmejo novo življenje. Navzočim – številni so na škofijskem polju Soamandrakizay v molitvi na mrazu in dežju prečuli vso noč – je sveti oče predlagal, da svoje življenjske poglede dvignejo kvišku tako, da namesto sebe postavijo v svojem življenju na prvo mesto Boga.

Ob trpljenju številnih je papež grajal ponosni individualizem, ki je slep za potrebe sočloveka. V nebo vpijoča krivica, tako Frančišek, prihaja od zaprtosti v ozek lasten krog družine, klana ali specifične kulture. Trpljenje in revščina nista v skladu z Božjim načrtom, saj je živeti zgolj zase ena najhujših skušnjav in sužnosti.

Papež Frančišek v Akamasoi: Revščina ni stvar usode


Popoldne je sveti oče Frančišek obiskal Akamasoo, »mesto prijateljstva«, kjer ga je sprejelo okrog 8.000 otrok in mladih s slovenskim misijonarjem Pedrom Opeko na čelu. Papež je dejal, da je ta vas »izraz Božje navzočnosti med njegovim ubogim ljudstvom; ne občasna, priložnostna navzočnost; to je prisotnost Boga, ki se je odločil živeti in vedno ostati sredi svojega ljudstva.« Številna bivališča, šole, ambulante in delavnice zanj pomenijo spev upanja, ki na laž postavlja vsako vdanost v usodo. Sveti oče je ob zgledu tega naselja, kjer že okrog 23.000 ljudi namesto propadanja med smetmi živi človeka dostojno življenje, jasno poudaril, da revščina ni stvar usojenosti.

Ključna ost papeža Frančiška je uperjena proti skrajnemu individualizmu: »In lahko ste razumeli, da Božje sanje niso samo osebni napredek, ampak predvsem skupnostni; da ni hujše sužnosti – kakor nas je opomnil oče Pedro –, kot ta, da vsak živi samo zase.«

Akamasoa ni zgolj zgled za sedanje in prihodnje rodove, temveč, kot je poudaril sveti oče, izhodiščna točka za od Boga navdihnjeno delo, ki se bo dokončno razvilo v taki meri, v kakršni bo še naprej pričevalo o njegovi ljubezni do sedanjih in prihodnjih rodov. Na koncu nagovora se je še enkrat zahvalil Pedru Opeki in njegovim sodelavcem za njihovo pričevanje, ki poraja upanje.


Pedro Opeka: Tukaj vsi delajo


V kratkem pozdravu, ki je sledil, je Pedro Opeka zbranim in papežu Frančišku izrazil nepopisno veselje nad njegovim obiskom Akamasoe, ki se je iz kraja izključenosti, trpljenja, nasilja in smrti s pomočjo Božje previdnosti spremenila v oazo upanja in človeškega dostojanstva.

»Skrajno revščino smo na tem kraju izkoreninili z vero, z delom, šolanjem, z vzajemnim spoštovanjem in disciplino. Tukaj vsi delajo,« je poudaril misijonar.

Spomnil je tudi na odsotnost socialnega čuta političnih voditeljev, ki marsikdaj ljudstvu, ki jih je izvolilo, obračajo hrbet. Obenem pa je ovrednotil prizadevanja novega madagaskarskega predsednika Andryja Rajoeline. »A Bog je vzljubil uboge«, je zaključil Opeka, »in jih osvobodil suženjstva, da bi živeli le zase


Kardinalski klobuk za misijonarja Opeko?


Pomena današnjega dogodka ni mogoče spregledati. Čeprav slovenski misijonar Pedro Opeka ne želi pritegovati pozornosti nase, je papežev obisk izjemna potrditev njegovega dela, ki mu bo omogočila še večjo mednarodno odmevnost in, upajmo, tudi nove sotrudnike. Papež Frančišek je med srečanjem potrdil poznanstvo z misijonarjem že iz časa njegovega študija, ko mu je kot mladi jezuitski profesor leta 1968 na Colegio Máximo San Miguel v Buenos Airesu predaval teologijo. Po papeževih besedah Pedro Opeka ni preveč rad študiral, že takrat pa je zelo rad delal.

Nekateri že napovedujejo, da bi – tudi v skladu z nedavnim imenovanjem trinajstih novih kardinalov iz pretežno držav »tretjega« sveta – to srečanje utegnilo Opeki v prihodnosti prinesti tudi npr. imenovanje za kardinala. A tovrstne spekulacije lahko zgrešijo bistvo enega osnovnih prizadevanj svetega očeta Frančiška: pozornosti do ubogih. Le-to je s simbolno gesto obiska Akamasoe in njenega karizmatičnega voditelja, nominiranca za Nobelovo nagrado za mir, ki ga je agencija Reuters označila za »živega svetnika«, izkazal danes tudi sam.

Zelo aktualno izjavo pa je misijonar podal v nedavnem intervjuju za tednik Družina, ko je glede vprašanja migracij v Evropo poudaril, da afriško prebivalstvo želi ostati v Afriki. Ni se strinjal s stališčem, ki ga številni (verjetno ne povsem upravičeno) pripisujejo papežu Frančišku, češ da mora Evropa povprek kar sprejeti vse migrante, marveč je Opeka poudaril, da naj se prizadevanja mednarodnih sil moči usmerijo v pomoč v samih afriških državah.




KOMENTAR: Jan Dominik Bogataj
Čudež na slovenski televiziji
Poleg številnih dobrotnikov z vseh koncev sveta, ki Pedru Opeki pomagajo pri njegovem delu, sam marsikdaj doživlja tudi zavračanja in celo nasprotovanja. Večkrat se je že zgodilo, da so bili v Akamasoi priče nasilja in ropov lokalnih prebivalcev. Ob papeževem obisku ga je danes vatikanska medijska agencija označila za argentinskega misijonarja. A tudi v Sloveniji vsi niso naklonjeni njegovemu delu; spomnimo samo na zasmehovanje dokumentarnega filma dr. Jožeta Možine. V preteklih dneh tudi s strani slovenske RTV sprva ni bilo zanimanja, da bi papežev obisk pri enem najbolj svetovno priznanih Slovencev prenašali v živo. A se je, kakor po čudežu, v zadnjem trenutku dogodilo, da je papeževo ovrednotenje truda slovenskih (in drugih) misijonarjev za najbolj uboge doseglo tudi slovenske ekrane. Naj vse današnje dogajanje, ki je krik po pravici in spoštovanju najbolj ubogih, ne ostane prezrto.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike