Papež Frančišek, prerok Mohamed in migracije
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Papež Frančišek pravi, da je obraz begunca tudi Kristusov obraz, kar po svoje nedvomno drži. A hkrati izkušnje zadnjih let, denimo z Danske, kažejo, da ima ta obraz tudi drugo plat - obraz Mohameda, islamskega preroka, a tudi osvajalca.
Radi namreč pozabljamo na zgodovinsko dejstvo, da so muslimani migracijo vedno uporabljali kot obliko osvajanja, pišejo na The Catholic World report.
V sklopu dveletne kampanje, namenjene spodbujanju sprejemanja migrantov je Ameriško škofovsko združenje (USCCB) izdalo brošuro z naslovom "Naša vera uči: Sprejemanje beguncev in migrantov".
Brošura nas med drugim opominja, da je bil Jezus migrant in begunec ter s tem implicira, da pri pozdravljanju beguncev pozdravljamo Jezusa.
Vendar si je ob tem koristno zapomniti, da je bil tudi Mohamed migrant in begunec. Leta 622 se je, skupaj s približno sto spremljevalci, preselil iz Meke v Medino. Ker je trdil, da so ga v Meki preganjali, se je imel za begunca.
Prelomna točka za islam
Državljani v Medini so muslimane toplo sprejeli, pa jim je bilo za to že kmalu žal. Mohamed je zavzel mesto in pobil veliko njegovih prebivalcev. Uporabil ga je tudi kot bazo za racije in napade na karavane in okoliška plemena. Tako je pridobival nove vernike, da je religija rasla v moči in številkah.
Dejstvo je, da je bila selitev v Medino resnično prelomna točka za islam – zato se muslimanski koledar začne prav z njo – in ne z Mohamedovim rojstvom ali prvim razodetjem.
Druge strani ne smemo zamolčati
Papež Frančišek in škofje nam radi povedo, da je obraz begunca Kristusov obraz, kar je po svoje res. A gledano metaforično lahko včasih v muslimanskih beguncih vidimo obraz Mohameda. Da bi vero ohranili, muslimanski voditelji vernike spodbujajo, naj se ne asimilirajo. Turški predsednik Erdogan je celo dejal, da je asimilacija »zločin proti človeštvu«. Obenem vse večje število turških priseljencev v Nemčiji vidi kot potencial za islamizacijo te države.
Značilno je, da se muslimanski priseljenci in begunci ne integrirajo v gostiteljsko kulturo, ampak tvorijo vzporedne kulture, kjer se ravnajo po islamskem pravu. V islamskih četrtih (getih) ni svobode vere, enakosti spolov ali svobode izražanja, hkrati pa je veliko antisemitskih in antikrščanskih čustev.
Sledi problem nasilja. Nedavna migracija muslimanov v Evropo je dvignila stopnjo kriminala. Po evropskih mestih se zbirajo tolpe migrantov arabskega in severnoafriškega porekla ter izvajajo nasilje nad lokalnim prebivalstvom, celo s smrtnimi izidi.
Zanimiv primer je Danska, ki do sedaj ni bila znana po uličnem nasilju ali visoki stopnji kriminala. A pred dnevi je tiskovni predstavnik vse nižjo stopnjo varnosti komentiral z besedami: "takšnih opozoril s strani policije nismo imeli vse od 2. svetovne vojne."
Tudi v trpljenju teh žrtev je Jezusov obraz, pa o njih ne vidimo in slišimo prav veliko.
Spletna stran Tedna molitve in aktivnosti za migrante in begunce USCCB vsebuje veliko fotografij. In čeprav je med migranti 70 % moških, so na fotografijah predvsem ženske in otroci.
A poleg ni nobenih informacij o negativnih posledicah. Ni besede o tem, da bi pri sprejemu migranta lahko pozdravili krutost šeriatskega prava, zatiranje žensk, konec svobode govora in veroizpovedi, preganjanje Judov in kristjanov ter pomagali pri migraciji kot obliki osvajanja.
Ni prav ustaviti se le pri misli, da morajo dobri katoličani sprejeti begunce in migrante, saj sicer ravnajo sebično in grozno.
Se zgodovina ponavlja?
K sprejemanju zelo pogosto poziva tudi papež Frančišek, ki ob tem govori o možnostih rasti in bogatenja, možnostih, da nam bo sv. Duh pomagal ohranjati odnos zaupanja v odprtosti, ki nam bo omogočila, da premagamo vsako oviro in na ta način preoblikujemo celotno človeštvo.
Politične odločitve morajo temeljiti na dejstvih. Ob dejstvih pa je vse težje trditi, da množična muslimanska migracija krepi skupno dobro. Tragična dejstva iz vsakdanjega življenja v Evropi kažejo prav nasprotno.
Leta 622 so se Mohamed in njegovi privrženci preselili v Medino. Mesto so hitro kolonizirali in uporabili za svoje širjenje. V stoletju po njegovi smrti so njegovi privrženci osvojili polovico znanega sveta.
V našem času so se muslimani lotili precej večjih migracij. Osnova, ki jo vzpostavljajo v Evropi, jim lahko omogoči, da za Alaha osvojijo ves preostali del sveta.
Papež Frančišek pravi, da je obraz begunca tudi Kristusov obraz, kar po svoje nedvomno drži. A hkrati izkušnje zadnjih let, denimo z Danske, kažejo, da ima ta obraz tudi drugo plat - obraz Mohameda, islamskega preroka, a tudi osvajalca.
Radi namreč pozabljamo na zgodovinsko dejstvo, da so muslimani migracijo vedno uporabljali kot obliko osvajanja, pišejo na The Catholic World report.
V sklopu dveletne kampanje, namenjene spodbujanju sprejemanja migrantov je Ameriško škofovsko združenje (USCCB) izdalo brošuro z naslovom "Naša vera uči: Sprejemanje beguncev in migrantov".
Brošura nas med drugim opominja, da je bil Jezus migrant in begunec ter s tem implicira, da pri pozdravljanju beguncev pozdravljamo Jezusa.
Vendar si je ob tem koristno zapomniti, da je bil tudi Mohamed migrant in begunec. Leta 622 se je, skupaj s približno sto spremljevalci, preselil iz Meke v Medino. Ker je trdil, da so ga v Meki preganjali, se je imel za begunca.
Prelomna točka za islam
Državljani v Medini so muslimane toplo sprejeli, pa jim je bilo za to že kmalu žal. Mohamed je zavzel mesto in pobil veliko njegovih prebivalcev. Uporabil ga je tudi kot bazo za racije in napade na karavane in okoliška plemena. Tako je pridobival nove vernike, da je religija rasla v moči in številkah.
Dejstvo je, da je bila selitev v Medino resnično prelomna točka za islam – zato se muslimanski koledar začne prav z njo – in ne z Mohamedovim rojstvom ali prvim razodetjem.
Druge strani ne smemo zamolčati
Papež Frančišek in škofje nam radi povedo, da je obraz begunca Kristusov obraz, kar je po svoje res. A gledano metaforično lahko včasih v muslimanskih beguncih vidimo obraz Mohameda. Da bi vero ohranili, muslimanski voditelji vernike spodbujajo, naj se ne asimilirajo. Turški predsednik Erdogan je celo dejal, da je asimilacija »zločin proti človeštvu«. Obenem vse večje število turških priseljencev v Nemčiji vidi kot potencial za islamizacijo te države.
Značilno je, da se muslimanski priseljenci in begunci ne integrirajo v gostiteljsko kulturo, ampak tvorijo vzporedne kulture, kjer se ravnajo po islamskem pravu. V islamskih četrtih (getih) ni svobode vere, enakosti spolov ali svobode izražanja, hkrati pa je veliko antisemitskih in antikrščanskih čustev.
Sledi problem nasilja. Nedavna migracija muslimanov v Evropo je dvignila stopnjo kriminala. Po evropskih mestih se zbirajo tolpe migrantov arabskega in severnoafriškega porekla ter izvajajo nasilje nad lokalnim prebivalstvom, celo s smrtnimi izidi.
Zanimiv primer je Danska, ki do sedaj ni bila znana po uličnem nasilju ali visoki stopnji kriminala. A pred dnevi je tiskovni predstavnik vse nižjo stopnjo varnosti komentiral z besedami: "takšnih opozoril s strani policije nismo imeli vse od 2. svetovne vojne."
Tudi v trpljenju teh žrtev je Jezusov obraz, pa o njih ne vidimo in slišimo prav veliko.
Spletna stran Tedna molitve in aktivnosti za migrante in begunce USCCB vsebuje veliko fotografij. In čeprav je med migranti 70 % moških, so na fotografijah predvsem ženske in otroci.
A poleg ni nobenih informacij o negativnih posledicah. Ni besede o tem, da bi pri sprejemu migranta lahko pozdravili krutost šeriatskega prava, zatiranje žensk, konec svobode govora in veroizpovedi, preganjanje Judov in kristjanov ter pomagali pri migraciji kot obliki osvajanja.
Ni prav ustaviti se le pri misli, da morajo dobri katoličani sprejeti begunce in migrante, saj sicer ravnajo sebično in grozno.
Se zgodovina ponavlja?
K sprejemanju zelo pogosto poziva tudi papež Frančišek, ki ob tem govori o možnostih rasti in bogatenja, možnostih, da nam bo sv. Duh pomagal ohranjati odnos zaupanja v odprtosti, ki nam bo omogočila, da premagamo vsako oviro in na ta način preoblikujemo celotno človeštvo.
Politične odločitve morajo temeljiti na dejstvih. Ob dejstvih pa je vse težje trditi, da množična muslimanska migracija krepi skupno dobro. Tragična dejstva iz vsakdanjega življenja v Evropi kažejo prav nasprotno.
Leta 622 so se Mohamed in njegovi privrženci preselili v Medino. Mesto so hitro kolonizirali in uporabili za svoje širjenje. V stoletju po njegovi smrti so njegovi privrženci osvojili polovico znanega sveta.
V našem času so se muslimani lotili precej večjih migracij. Osnova, ki jo vzpostavljajo v Evropi, jim lahko omogoči, da za Alaha osvojijo ves preostali del sveta.
Zadnje objave
Volitve na Hrvaškem - zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: "Lopovi! Lopovi!"
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.