Papež Frančišek po obisku Armenije dejal, da se mora Cerkev opravičiti homoseksualcem in ker je blagoslavljala orožje

Papež Frančišek je včeraj sklenil tridnevno potovanje po Armeniji. Srečal se je z navdušenimi ljudmi, s predstavniki oblasti, armenske apostolske in armenske katoliške Cerkve, potomci žrtev genocida, duhovniki in škofi. 

Armenija tako kot Slovenija praznuje 25. obetnico samostojnosti. Papež je dejal, da je obletnica “priložnost za obuditev spomina na dosežene cilje in za zastavitev novih“.

Prvi dan: papež uporabil besedo genocid in izzval reakcijo Turčije

Prvi dan svojega obiska je papež v Erevanu najprej pozdravil vernike in duhovnike armenske apostolske cerkve. Sprejel ga je armenski apostolski patriarh (katolikos) Karekin II., pri katerem je v času obiska države tudi prebival.

Po kratkem obisku pri predsedniku Armenije Serzhu Sargsyanu se je srečal s predstavinki oblasti, civilne družbe in diplomatov.

V tem nagovoru je spomnil na veliko trpljenje Armencev med prvo svetovno vojno (ko so jih Turki pobili več kot milijon in pol) ter uporabil besedo “genocid”, pri čemer se ni držal prej pripravljenega besedila, ki te besede ni vseboval.

Uporaba te besede vedno znova izzove oster odziv Turčije, ki ta zločin zanika. Tako se je zgodilo tudi tokrat: dan pozeje je namestnik turškega premierja papeža obtožil, da ima še vedno “sledove križarske mentalitete”.

Leta 301 je Armenija postala prva država, ki je sprejela krščanstvo za državno vero. Po izobčenju na kalcedonskem koncilu leta 451 je armenska apostolska Cerkev postala samostojna. Vzrok za razhod je bilo nestrinjanje pri vprašanju Kristusove narave. Rimokatoliška Cerkev je učila, da ima Kristus človeško in božansko naravo, armenska apostolska Cerkev pa je je bila mnenja, da to vprašanje presega človeški razum. Danes več kot 90% prebivalcev v Armeniji pripada armenski apostolski Cerkvi, katoličanov je le nekaj odstotkov. 

Drugi dan: “Samo ljubezen lahko ozdravi spomin in rane preteklosti ter izbriše predsodke”

Drugi dan je papež zažel z obiskom Papež v Armenijispominskega parka genocida nad Armenci v Erevanu, kjer se je srečal tudi s potomci preganjanih Armencev.

Nato je z letalom odpotoval v mestu Džumri, ki ga je leta 1988 prizadel uničujoči potres in tam daroval sveto mašo oziroma se srečal s katoliškimi kristjani.

Nato se je vrnil v Erevan, kjer je sledil osrednji dogodek obiska: ekumensko molitveno srečanje med armensko apostolsko in armensko katoliško Cerkvijo.

Papež je dejal, da smo poklicani neutrudno graditi poti občestva ter mostove povezanosti in presegati pregrade ločitev: “Samo ljubezen lahko ozdravi spomin in rane preteklosti, samo ljubezen izbriše predsodke in omogoči spoznanje, da odprtost do brata očiščuje in izboljšuje lastna prepričanja.”

Tretji dan: prošnja za blagoslov s strani katolikosa armenske apostolske Cerkve, skupaj pozoveta k človečnosti do žrtve vojne in terorizma ter beguncev

Tretji dan svojega obiska se je papež v apostolski palači v Ečmiadzinu najprej srečal z armenskimi katoliškimi škofi, nato pa še s škofi armenske apostolske Cerkve, se udeležil “božanske liturgije” armenske aposolske Cerkve in nato z obojimi škofi imel skupno, “ekumensko” kosilo.

Papež in katolikos armenske apostolske Cerkve Karekin II. sta v znamenje miru izpustila dva goloba, papež je katolikosa prosil tudi za blagoslov, skupaj pa sta podpisala izjavo poziva k miru in obsodbi verskega fundamentalizma.

Papež Frančišek in Karekin II. v skupni izjavi poudarjata, da je opravičevanje sovraštva, diskriminacije in nasilja na osnovi verskih idej nesprejemljivo. Dejala sta, naj odpremo srca in roke žrtvam vojne in terorizma, beguncem in njihovim družinam. V igri je naša človečnost, sta zapisala in politike pozvala, naj zagotovijo pravico vseh do življenja v miru in varnosti. Na koncu izjave sta izrazila tudi zaskrbljenost za krizo družine, ki temelji na zakonski zvezi med možem in ženo v številnih državah.

Pred povratkom v Vatikan je papež še molil v samostanu Khor Virap blizu turške meje, kraju kjer so leta 301 takratni voditelji krščanstvo sprejeli za državno vero.

Cerkev bi se morala opravičiti homoseksualcem, revnim, izkoriščanim ženskam, otrokom in ker je blagoslavljala orožje

Na letu iz Armenije pa je papež odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev. Izzvan je bil med drugim tudi z vprašanjem, ali bi morala Cerkve opravičiti homoseksualcem za odnos do njih v preteklosti, kakor je v luči napada v Orlandu predlagal nemški kardinal Marx, in ali kristjani nosijo del krivde za sovraštvo do njih.

Papež je ponovil besede katekizma o proti diskriminaciji in za spoštovanje homoseksualcev, ki jih je že izrekel. Dodal je še, da se mora Cerkev (kristjani) “opravičiti ne le homoseksualcem, ampak tudi revnim, izkoriščanim ženskam, otrokom, ki se izkoriščajo za delo, in ker je blagoslovila številna orožja“.

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Meji na Gruzijo, Azerbajdžan, Iran in na Turčijo. Pred letom 1454 je bil to mogočen imperij z bogato kulturo, nato pa so jo  zasedli Parti, Rimljani, Mongoli, Arabci, Egipčani in Perzijci, jo razdelili, Armence pa zasužnjili. Kasneje je bila del Ruskega imperija in do neodvisnosti provinca v Sovjetski zvezi. 
Donirajte za Domovino in nam omogočite neodvisno delovanje do junija 2017.

Akcijo smo podaljšali in zmanjšali cilj za 4.000 EUR, ki jih bomo za nemoteno delovanje morali zagotoviti iz drugih virov. Pomagajte nam do konca junija doseči cilj 21.000 EUR.
Domovina-majcka-predlog-igor-1

Podprite Domovino tukaj!

Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico Domovine.
                                                     (Akcija je podaljšana do 30. junija.)

1 komentar

  1. “Papež Frančišek po obisku Armenije dejal, da se mora Cerkev opravičiti homoseksualcem in ker je blagoslavljala orožje”

    Med “mora” in “se je” je kar lepa razlika. Torej, gospod papež! Kaj še čakamo? Saj ste najvišji v Cerkveni hierarhiji!

Komentiraj