Papež Frančišek o napadu na Evropo z ideologijami, o Salviniju in navdihujočih srečanjih z Benediktom XVI.

Uredništvo
2
Vir foto: https://www.vaticannews.va

Kot je ob zaključku papeževih potovanj v navadi, si je papež Frančišek tudi tokrat, med letom iz Romunije, vzel čas za pogovor z novinarji. Spregovoril je italijanski politiki, odnosu z Benediktom XVI. in Evropi.

Na začetku je spomnil na svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, ki smo ga obhajali včeraj. Novinarje je povabil, da ne bi bili zgolj delavci na področju komunikacije, ampak predvsem priče sporočanja.

Politik ne sme sejati sovraštva in strahu, ampak le upanje

Novinarko Italijanske tiskovne agencije je med pogovorom zanimalo, če je res, da sveti oče ni želel sprejeti v avdienco italijanskega podpremierja Salvinija in kaj misli o tem, da so nekateri politični voditelji v zadnji predvolilni kampanji uporabljali verske simbole (rožne vence, križe, posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu): »Nisem slišal, da bi kdorkoli iz vlade, razen premierja, prosil za avdienco. Nihče. Če se želi prositi za avdienco, je potrebno govoriti z državnim tajništvom. Premier Conte je prosil zanjo in jo je dobil, kakor predvideva protokol. Bila je lepa avdienca, ki je trajala eno uro ali še več. Je inteligenten človek, profesor, ki ve, o čem govori.«

Novinarjem je papež povedal tudi, da ni sledil novicam o predvolilni kampanji. Ponovno je poudaril, da se ne spozna na italijansko politiko, tako da bi bilo z njegove strani zelo nepremišljeno, če bi izrazil svoje mnenje glede ene izmed predvolilnih kampanj ali ene stranke brez informacij. »Molim za vse, da bi šla Italija naprej, da bi bili Italijani povezani. V politikah mnogih držav obstaja bolezen korupcije in je zato potrebno pomagati politikom, da bi bili iskreni. Politik nikoli ne sme sejati sovraštva in strahu, ampak le upanje,« je bil jasen.

Ko slišim papeža Benedikta govoriti, postanem močan

Tudi med tokratnim apostolskim potovanjem je bil večkrat poudarjen pomen odnosa med starimi starši in mladimi. Špansko novinarko je zato zanimalo, če sveti oče še vedno vidi Benedikta XVI. kot dedka. »Vsakič, ko grem k njemu na obisk, ga čutim tako. Primem ga za roko in ga prosim, naj govori. Govori malo, govori počasi, vendar pa z isto globino kot vedno. Benediktov problem so namreč kolena, ne glava: ostaja zelo bistroumen, luciden. Ko ga slišim govoriti, postanem močan, čutim, da prejemam sok korenin, ki mi pomaga iti naprej. Čutim izročilo Cerkve, ki ni nekaj muzejskega. Ne, je kakor korenine, ki ti dajejo sok za rast. Ti ne boš postal kot korenine, ampak boš zacvetel, drevo bo raslo, dal boš sadove in semena bodo korenine za druge. Izročilo Cerkve je vedno v gibanju,« je o odnosu z zaslužnim papežem povedal papež Frančišek.

Vsi smo odgovorni za Evropsko unijo

Nemškega novinarja pa je zanimalo, kakšen je razlog za to, da v Evropi narašča število tistih, ki ne želijo bratstva, ampak egoizem in osamljenost, ter kaj bi morala storiti Evropa, da bi se to spremenilo.

Papež Frančišek je spomnil na govor v Strasbourgu, ko so mu podelili nagrado Karla Velikega, ter na govor predsednikom evropskih držav in vlad v Vatikanu: »V teh govorih sem povedal vse, kar mislim. Evropa se mora pogovarjati. Vsi smo odgovorni za Evropsko unijo: vsi. In pri kroženju predsedovanja ne gre za dejanje vljudnosti, kakor če bi plesali menuet in je zdaj na vrsti nekdo in potem nekdo drug. Ne, gre za znamenje odgovornosti, ki jo ima vsaka izmed držav do Evrope. Če Evropa ne bo dobro pazila na prihodnje izzive, bo usahnila. V Strasbourgu sem si dovolil reči, da čutim, da Evropa ni več »Mati Evropa«, ampak postaja »Babica Evropa«. Postarala se je. Morda se lahko kdo skrivaj sprašuje, če ne gre za konec 70-letne pustolovščine.«

Naj Evropa ne dopusti, da jo premagajo ideologije

Po njegovem mnenju je potrebno ponovno obnoviti mistiko ustanovnih očetov. Evropa potrebuje samo sebe, mora biti to, kar je; potrebuje lastno identiteto, lastno povezanost, premagati mora razdeljenosti in meje. »Res je, da ima vsaka država svojo kulturo in jo mora ohranjati, vendar pa v mistiki poliedra: obstaja globalizacija, v kateri se spoštuje kulture vseh, vendar so vsi združeni. Naj Evropa ne dopusti, da bi jo premagal pesimizem ali ideologije. Evropa v tem trenutku namreč ni napadena z bombami in topovi, ampak z ideologijami: z ideologijami, ki niso evropske, ki prihajajo od zunaj ali nastajajo v majhnih skupinah v Evropi. Pomislite na Evropo, ki je bila razdeljena in se je vojskovala v letih 1914 ter 1932-33 vse do ’39, ko je izbruhnila vojna: ne vračajmo se tja, prosim! Naučimo se iz zgodovine.«

Vsem zbranim je na srce položil molitev za Evropo. »Molite za Evropo, za edinost Evrope, da bi nam Gospod dal milost. Nevernim pa pravim: zaželite dobro voljo, iz srca želite, da bi Evropa ponovno postala to, kar so sanjali ustanovni očetje,« je še povedal papež Frančišek.

2 KOMENTARJI

  1. Papež Frančišek tudi noče sprejeti v avdienco žrtve spolnih zlorab v njegovi bivši škofiji v Argentini, nadškof Zore pa noče sprejeti na pogovor člane civilne iniciative Dovolj.je, h katerim se zateka vse več žrtev spolnega nasilja slovenskih cerkvenih ljudi. In novinarji naj pišejo le lepe, radostne stvari? Torej nič o zlu, ki se dogaja za vsakim vogalom?

    Ne vem, kako bo kaj z avdienco teh ljudi pri vratarju nebes svetem Petru?

    • Opazovalec,nisem presenečen,ker v Sloveniji je vse možno.Zakaj pišeš o spolnih zlorabah,ki direktno niso bile teme pogovora ? Sicer pa je papež,tudi o tem posredno odgovoril.
      Samo odkritost,iskrenost ,resnica dejansko rešujejo naše odnose,obveznosti,dolžnosti in odgovornosti.Obstaja pa le ena težava : vsi nimamo “isti” zorni kot, vsi ne mislimo enako,vsi ne razumemo enako,vsi nismo isti,..Vsi pa imamo različni “ego”,ki je vedno ključni problem.In vsi smo lahko hkrati – v eni osebi dobri in zlobni.Še več, v nas je zavedno in nezavedno..Da bo mera polna,vse je v gibanju in prepletanju v času in prostoru. Pika na i pa je dejstvo: ljudje imamo “meje” v vsem.Praviloma nočemo vedeti za njih.Često se delamo neumne in hkrati poštene.Nastopamo pravičniško.Ko se zalomi-seveda,praviloma,nismo krivi.Niti hočemo biti odgovorni. To je problem,ki ga imajo vsi,ki so tako ali drugače vpleteni v problem spolnih zlorab,tudi v Sloveniji.
      Zdi se mi,da nihče,prav nihče noče dokončno rešiti problema.Vsem po malo “paše”,da je vse tako “zapleteno”.
      Za konec : dokler ne bomo razumeli in sprejeli,da boli: resnica,iskrenost,pravica,poštenost,odkritost in da je odgovornost,dolžnost, odločanje breme- ne bo boljše niti ne bo bistvenih sprememb. Nikoli “dobro” ni brez bolečin!! Nažalost se tega ne učimo in ne vzgajamo!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime