Vir foto: pixabay

Nova enciklika papeža Frančiška, Vsi bratje’ oz .”Fratelli tutti”, je kot strela z jasnega povzročila požar v svetovnih spletnih medijih. Ta naš malce samosvoj papež, ki nas vedno preseneča, pa ni ”zakuril” le svetovnega katoliškega spleta, ampak tudi slovensko notranjepolitično bojišče.

Papež Frančišek je namreč povsem nenadejano postal novo orožje slovenske levice v političnem boju, ne samo proti vladi Janeza Janše, temveč tudi proti vsem skrivnim skrajnim ”naci-klero-fašistom”, ki teptajo to slovensko zemljo. Zato je morda čas ali velja resneje razmisliti o preteklem in sedanjem nazorskem stanju slovenskega katolištva, in kaj nas o njem poduči trenutna situacija.

Povprečnemu bodisi prakticirajočemu bodisi samo kulturnemu slovenskemu katoliku se je danes težje znajti v kakofoniji glasov, ki komentirajo ter sprevračajo vsako papeževo misel in potezo. Toda morebiti bo lažje, če vzame v kontekst tudi našo polpreteklo katoliško zgodovino. Lahko bi sicer ostali pri veselem Božiču za umazane živali, ki ga je pred pol leta podal bivši državni sekretar, toda pojdimo nekoliko dlje.

Že v času slovenskim katolikom nič kaj prijaznega povojnega ”novega reda”, so slovenski revolucionarji imeli svoje ljubljence. Z današnjega vidika malodane sporno vlogo je takrat odigral liberalni mariborski pomožni škof, Vekoslav Grmič. Bil je podpiran ter hvaljen s strani katolikom sicer nenaklonjene slovenske Partije. Če drži navajanje p. Branka Cestnika, je bil škof Grmič del liberalnega krila Cerkve, saj je slednji trdil: ”Papež (sv. Janez Pavel II.) vlada Cerkvi z železno roko, Ratzinger pa je palica, s katero tolče po glavah teologov.” Da takrat ni prišlo do večjega pohujšanja vernikov, se lahko zahvalimo edinole prisebnemu slovenskemu episkopatu.

Ob osamosvajanju so tudi zmerni levičarji, kot je dr. France Bučar, svarili, da ”ko kristjan politizira, to po njem nujno vodi v klerikalizem.” Katolikom so levičarji privoščili kvečjemu Slovensko krščansko socialno gibanje, ki ga je vodil Peter Kovačič-Peršin, in ki naj bi ”delovalo le na socialnem področju.” K sreči je vajeti nato prevzel Alojz Peterle, nastali so Slovenski krščanski demokrati, zgodovino od tu naprej pa poznamo. G. Kovačič-Peršin pa je danes svoje nesporne zasluge v času pluralizacije in demokratizacije, v očeh marsikaterega pomladnika zamenjal za sedež pri omizju slovenskega anti-katoliškega levega tabora.

Toda, če so osamosvojitev slovenski katoliki pričakali duhovno zreli, z jasno sposobnostjo razločevanja duhov, se lahko vprašamo: kaj pa danes? Marsikdo bi ugovarjal, da sta ob 75 % deklariranih katolikov DEMOS ter znotraj njega krščanski pol (primarno SKD ter SKZ/SLS) dobila relativno majhen delež glasov. Toda, kako razumeti trenutno situacijo, ko velik del katoliških glasov pobere komik iz Kamnika, ki pri maši ‘bere berilo’ in se danes tudi sam jasno pozicionira na levico?

Slovenskim katolikom je bilo nekdaj lažje. V Rimu smo imeli junaka protikomunističnega boja, papeža sv. Janeza Pavla II., spomin na resnične namene slovenske (post)partijske levice je bil živ. Vedeli smo za vrednote, iz katerih izhajamo in k čemu stremimo. Zapustili smo Egipt (komunistično SFRJ), njegove lonce mesa (prazne obljube o socialističnem raju) ter po bližnjici prišli neposredno do obljubljene dežele (samostojne Slovenije kot del Evropske unije in zveze NATO).

Toda vendarle se zdi, da nam zmeda, ki jo doživljamo ob ”bratenju” slovenskih novodobnih komunistov ter Petrovega naslednika, nekaj sporoča. Kot sporoča Psalm 146, smo preveč upanja polagali v zemeljske kneze in njihove odposlance. In kot bi bil ob nastopu trenutnih dogodkov zmeden liberalni prerok t.i. ‘konca zgodovine’ Francis Fukuyama, smo sedaj zmedeni tudi slovenski katoliki.

Medtem ko se naši bratje in sestre v veri trudijo s pohodi za življenje, te naše iste sobrate ter sestre na ljubljanskih ulicah zmerjajo sodržavljani, ki jim je v navdih papež, ki so ga številni neverni na Zahodu vzeli za svojega.

Medtem ko se naši bratje in sestre v veri trudijo s pohodi za življenje, te naše iste sobrate ter sestre na ljubljanskih ulicah zmerjajo sodržavljani, ki jim je v navdih papež, ki so ga številni neverni na Zahodu vzeli za svojega. Ob njegovem predhodniku je bilo pogosto jasno, kdo kam spada. Njegov naslednik izhaja iz drugačne, latinsko-ameriške izkušnje in ima drugačne poudarke. V Sloveniji jih še malce olepšajo z medijskimi naslovi, kot so ‘Papež v novi encikliki svari pred nacionalizmom in poziva k manj vojaškim izdatkom’ ter ‘Papež v encikliki obsodil ‘ekstremistični, zamerljivi in agresivni nacionalizem’. In tako je slovenski katolik že deležen šolanja s strani svojih siceršnjih zapriseženih nasprotnikov.

Današnjo zmedo v globalni Cerkvi, ki jo pridoma izkoriščajo katolikom nenaklonjene sile v Sloveniji, bi se po vsej verjetnosti dalo predvideti oz. zaznati. Ob menjavi vernih generacij, praznih župniščih, zmedenih laikih ter njihovih zgrešenih predstavah o vlogi duhovščine in laikata v Cerkvi, si moramo postaviti jasna vprašanja. So se slovenski duhovni pastirji po osamosvojitvi dovolj ukvarjali z reševanjem duš, ali so imeli morda druge prioritete? Ali je danes med katoliki še dovoljeno ‘razločevanje duhov’? Ali naše otroke učimo temelje vere? Imajo pridige slovenskih duhovnikov v sebi še kaj Nauka? So dogme res prepovedane?  In temeljno: ali živimo iz zakramentov in molitve?

Spreobračanje Cerkvenega sporočila, ki smo mu priča danes, se ne dogaja prvič. Ali bodo zlobni jeziki dosegli svoj namen, pa je odvisno od nas oz. od trdnosti naše vere. Ni pomembno kdo se predstavlja kot (lažni) papežev odposlanec – najsi bodo to mainstream mediji, ali stranka Levica – katoliku z jasno versko formacijo ne bo težko ugotoviti zlorabe.

Tak katolik bo lahko papežu dal vso duhovno avtoriteto, ki mu kot vrhovnemu poglavarju Cerkve pritiče ter obenem ne bo dopustil, da bi bila njegova avtoriteta predstavljena kot del političnega boja Cerkvi na slovenskem sovražnih sil. Vem, da bi slovenski katolik izpred pol stoletja to bil zmožen narediti. Če tega danes ni zmožen, je to kruta obsodba vseh nas, ki smo del Kristusove neveste tu v Sloveniji.

In v tem primeru si morda zaradi lastnega napuha, kot stari Izraelci zaslužimo tavanja po puščavi. Ali pa bo le-to trajalo 40 let, tega pač ne ve niti papež, samo Bog ve.

28 KOMENTARJI

  1. Poljak – Janez Pavel II. ,je bil Poljak in imel je izkušnjo Sovjetskega komunizma.
    Poznal je, s te strani – TEPTANJE osnovnih človekovih pravic – s terorjem komunizma.

    Sedanji papež, pa je prišel iz Južne Amerike, kjer so katoliki svobodno živeli.
    Naiven, kot je, verjame Sorosu, da se bori za boljši svet.
    Resnica pa je, da Soros, Fajonova ….. se borijo le za to, da bi Levica v Evropi prevzela vse vajeti.

    Biti Katolik ni bilo lahko v Titovi Jugoslaviji, pa tudi zadnja leta smo Katoliki v Sloveniji še vedno DRUGORAZREDNI.
    Kaj počenja sedaj Levica z našo trenutno – DEMOKRATIČNO VLADO ?
    Kar naprej jo lažno obtožuje in spodmika demokratične temelje. Levica zahteva vlado po njeni miri, pa tudi, če nas pahne potem v bedo.

    Komu pa služi Vatikan?

    • Iz Južne Amerike, kjer so katoliki SVOBODNO ŽIVELI? Ne ravno ves čas … v Argentini in Čilu je v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja vladala vojaška hunta, ki je na oblast prišla z nedemokratičnim državnim udarom! Je pa najbrž res, da katolikov niso preganjali v tolikšni meri kot socialistične države, saj sta obe hunti imeli tudi tiho podporo RKC v boju proti (sicer demokratično izvoljenim!) socialistično usmerjenim vladam.
      Kar se te “svobode” tiče – v diktaturi je ni. Pa ni bistveno, ali je diktatura bolj “socialistična” ali “katoliško” usmerjena. In vse totalitarne režime je treba obsoditi!

  2. Frančišek ni moj papež.

    Pa še ženske tepe.

    Obžalujem le to, da mi bo nekdo, ki ga ne sprejemam in priznavam, ob sodelovanju slovenskih levičarjev obrnil življenje na glavo.

  3. Papežev politični pogled na svet nas katolikov ne zavezuje. Kot vsaka politična opredelitev, je tudi njegova pogojena z okoljem v katerem je zrastel. Tako je papež otrok peronizma, ki je iz bogate in prosperajoče države naredil bedo, državo, ki je v prostem padu v ekonomsko razsulo.
    Enciklika, ki ima 350 strani in v kateri je preko 80% citatov avtor navaja samega sebe je bolj privatni politični in ideološki manifest, kot enciklika. Bratenje z muslimani pa izkazuje, da avtor Korana in njegovega nauka niti približno ne pozna. Tudi v ekonomski zgodovini človeštva je bolj slabo podkovan.
    Kar pa zadeva klerikalizem pa ima papež prav. Klerikalizem je, kot vsak izem, ideologija vere, ki nima z vero samo nobene zveze. V dobršni meri je tudi mohamedanstvo ideologija, kako naj bi bil svet socialno in državno urejen. Med drugim po njihovi doktrini Alah ni oče ( kot v krščanstvu) ampak vladar, ki preko svojih interpretov, imamov, v celoti urejuje družbo , tudi z brutalnimi telesnimi kaznimi.
    Čim prej pozabimo na to tako imenovano encikliko, tem bolje.

  4. Frančišek ima iz Argentine izkušnjo desne diktature in je temu primerno do radikalnih desničarjev kritičen, kar je prav. Ni mu pa bilo dano spoznati, da so leve diktature še hujše kot desne in zato je do njih bolj milosten, kar pa NI prav.
    Tudi njegova razgledanost se ne more primerjati z Janez-om Pavlom II ali Benediktom.
    Se pa trudi počistiti Vatikan tisočletne nesnage bistveno bolj kot njegovi predhodniki, zato je vreden vsega spoštovanja in molitve.

    • Ales, diktatura oziroma vojaško vodstvo Argentine ni bilo “desno” ampak zgolj odgovor na kaotične razmere, ki so jih ustvarile gverilske in teroristične skupine z namenom boljševistične revolucije. Reda, predvsem pa gospodarstva jim ni uspelo vzpostaviti, med tem, ko je Pinochetu v Čilu uspelo.

      • Igor, komu je uspelo, ni tako pomembno, važno je le, da je uspelo in da je tsti, ki je za to zaslužen, obvaroval Čile pred blagostanjem komunističnega socializma.

  5. Papež je pravi katolik. Zgleda pač da so nekateri pozabili, da je treba biti prijazen in pomagati bližnjemu. Ne pa zmerjati in biti nesramni 24/7.

    Res je, da se levica grdo obnaša, ampak desnica ne sme slediti tej barbarizaciji.
    Kot je Obama rekel: “When they go low, we go high!”

  6. Najprej, da Pršin ni nikoli kazal resne distance od socializma in NOB-ja, na tihem niti do osamosvojitve ne. Potihem je bil to, kar je danes, kajti, če bi on prevzel SKD, bi kristjane zavedel v isto situacijo razkola, kot jih je Kocbek in krih bi pekli še naprej iz pepela.
    Že tavamo po puščavi, samo ne vem ali res hočemo v Kanan ali v “rdeče morje”!!
    To razume do 10% katoličanov. Razume pa demokracijo nekoliko več slovenskih državljanov. Med njimi je vse več takih tudi med prišleki, ker jim ni vseeno, koliko bodo tukaj v novi domovini zaslužili, kako živeli, ne glede katerega svetovno-nazorskega pogleda ali vere so.
    Kdor misli, da bodo muslimani, ko se malo razgledajo, nasedali komunistom, levakom, anarhistom, udbomafiji globoke države…, ki jim močno odžirajo trdo zaslužen kruh, se hudo moti!

    • Imate prav.
      Komunisti so prepričani, da bodo novi muslimani podpirali Levake.
      Jaz mislim, da nikoli ne bodo volili Levičarjev, ker nazorsko prepričanje, se zelo razlikuje z muslimani.
      Precej več skupnega imajo Muslimani in Kristjani. Levica pa je čisto brez nikakih vrednot – in njihove ideje že prehajajo v anarhijo.

  7. Ni pa gnil samo Bergolio, gnila je tudi slovenska RKC. Niti z besedo ni podprla shoda za življenje. Kaj sploh delajo? Jezus bo nagnal te lene nesposobneže, ki v imenu strpnosti ignorirajo božjo besedo.

  8. Jaz pa podpiram papeža, ne le Frančiška ampak vsakega, ker verjamem, da Cerkev vodi Bog in nam vedno da pravega človeka ob pravem času. In danes ni boljšega zgleda za nas katoličane, kot je Frančišek.

    • Prepričan sem, da gre za lažnega papeža, ki ga ni izvolil Sveti Duh. Popolnoma se strinjam s pisanjem v Knjigi resnice, kjer Sveti Duh navaja, da je je bil Benedikt zadnji papež, ki ga je izvolil On. Tale pa je tuzemsko orentiran socialist, okoljevarstvenik, ki bo zapeljal katolištvo stran od izvornega Kristusovega nauka, pa naj v časopisu Družina še bolj plujejo po Knjigi resnice je to dejstvo.

      • Edina knjiga resnice za katoličane je Sv. pismo, kaj vi berete in verjamete je vaša osebna stvar, a katoličan glede na to kar pišete niste.

  9. Dejstvo je, da je svet v globoki duhovni krizi in da se mladi v sekularnem svetu počutijo nelagodno in dobivajo vse možne psihične motnje.

    Kristjani se v takem svetu ne smemo skrivati, ampak moramo pač na plano in jasno povedati, da pri Jezusu ni bolečine, ni motenj, ni strahov, je samo ljubezen. In to je edini kraj, kjer je na tem svetu Ljubezen, ker On to je.

    Namesto, da bi širili ta nauk, se zanašamo na vase zaprt kler, od katerega jih je tretjina itak še spolno motenih za povrh, in pa seveda komunističnega papeža, ki ga bolj zanimajo okoljski problemi in rdeče gverile v republikah bananah, skratka tuzemski problemi.

  10. Papež Frančišek naj gre malo v arhive, pregleda politiko Vatikana zadnjih 1500 let v Noriku, Panoniji in Dalmaciji in se naj upraviči za etnocid avtohtonega prebivalstva.

    • Koliko časa še boste levičarji krivdo za vaše genocide po vsem svetu z izmišljotinami in potvarjanjem zgodovine valili na druge, ki s tem nimajo nič?

      Za avtohtono prebivalstvo na naših tleh velja, da se je deloma izselilo pred pritiski v času preseljevanja narodov, deloma pa je ostalo na naših (“svojih”) tleh do današnjih dni. Tako pričajo zgodovinski viri, arheologija in v zadnjem času tudi genetske raziskave. Mnoga primorska mesta v Dalmaciji beležijo svoj obstoj od predrimskega časa pa vse do danes.

      Kje je torej ta silni “etnocid”, Marcel?

  11. Itak, da je papež prijatelj z levičarji, pomoje so mu še posebej pri srcu, zaradi njihovih zablod in uboštva. Za zjokat se je, kako ne pridejo nikamor in ubirajo samo stranske poti pri njihovem hrepenenju po cilju, smislu in Ljubezni, ki edina izpopolni človeka in človeštvo.
    Papeža vodi Sveti duh, o tem ne dvomim. In prav je, da se ukvarja s stvarstvom, ker človek s svojim Božjim dihom stvarstvo in vse tozemske probleme poduhovlja. Samo v človeku je upanje za človeštvo in za stvarstvo.

    • Tretja fatimska skrivnost, Garabandal, Akita govorijo o isti stvari, o razkroju katolicizma, oz. podelitvi na konzervativni del, ki bo vstrajal na izvornem Kristusovem nauku in na moderniste. Irena, mislim da tale Frančišek spada med moderniste. Noben človek ne more posodabljati Kristusovega nauka, pa če bi človeštvu to še bolj pasalo. Vseeno malo poguglaj na temo Knjiga resnice in preveri, če kak stavek nasprotuje Svetemu pismu, ki je zame aksiom. Poučno branje. Zveš kaj piše v tretji fatimski skrivnosti.

  12. “Morda pa” , naj povem da je sekta Jehove priče zgrešena. Ti trdite da samo Sveto pismo, kasneje pa nič. Kot da bi Kristus po svojem odhodu prenehal delovati na človeštvo in nas pustil nebogljene. O še kako je v zadnjih 2000 letih deloval in še deluje preko raznih svetih ali manj svetih ljudi.

    • Ni edina, je pa najpomembnejša. In razna literatura, ki ji nasprotuje, ni v skladu s katoliško vero. Tako kot to, da nekdo trdi, da papeža in Cerkve ne vodi Bog Vi to lahko verjamete, a če si priznate ali ne, s tem zapuščate katoliško cerkev, za katero je papež Božji namestnik na zemlji.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime