Papež Frančišek: gostoljubje do beguncev nas varuje pred terorizmom

POSLUŠAJ ČLANEK






Papež Frančišek je Evropejcem položil na srce, naj begunce sprejmejo odprtih rok, saj je pristno gostoljubje "naša največja obramba pred sovražnimi terorističnimi dejanji", poroča Cruxnow.com.

O perečih vprašanjih migrantske problematike je Frančišek spregovoril ob robu konference o beguncih za alumne jezuitskih šol, ki so se na temo "Globalne migracije in begunska kriza: Čas je, da razmislimo in ukrepamo" dobili v Rimu.

"Vzpodbujam vas, da sprejmete begunce v svoje domove in skupnosti, da njihova prva izkušnja z Evropo ni travmatično spanje na hladnih ulicah, ampak topel, prijazen sprejem," je v soboto dejal papež.

Opozoril je, da ima vsak begunec "ime, obraz in zgodbo, pa tudi neodtujljivo pravico do življenja v miru in prizadevanja za boljšo prihodnost svojih otrok."

Svet poln konfliktov vas potrebuje


"V tem času in prostoru, pa tudi v zgodovini obstaja velika potreba po moških in ženskah, ki slišijo jok pomoči potrebnih in se odzovejo z milostjo in velikodušnostjo," je nadaljeval papež.

Opozoril je, da je po vsem svetu več kot 65 milijonov prisilno razseljenih ljudi, ter število označil za nepredstavljivo visoko.

"V današnjem svetu je več preseljenih ljudi kot šteje celotna populacija Italije," je ponazoril ter dodal, da so za temi številkami in statistiko ljudje, nič drugačni od naših lastnih družin.

"Na žalost je svet danes še vedno zapleten v številne konflikte, kot so strašna vojna v Siriji, pa konflikti v Južnem Sudanu in drugod po svetu, ki se zdijo nerešljivi."

In prav tukaj vidi vlogo jezuitov: "Medtem ko po svetu divja vojna in rekordno število beguncev še naprej umira med prečkanjem Sredozemskega morja ali životari po begunskih taboriščih, vas Cerkev potrebuje, da izkazujete zgled in pogum očeta Pedra Arrupeja." (znanega španskega jezuita, po katerim so imenovane številne jezuitske izobraževalne ustanove op. ur.).

Pozval jih je, naj se vrnejo k svojim ignacijanskim koreninam in med soočanjem s težavami prebežnikov Gospodu ponudijo "vso svojo svobodo, spomin, razumevanje in voljo"  za služenje beguncem, in za razumevanje temeljnih vzrokov prisilnih migracij v svojih deželah.

Papež je še dejal, naj svojo jezuitsko izobrazbo izkoristijo za podporo šolanju beguncev, saj ima manj kot 50 % begunskih otrok dostop do osnovnošolskega izobraževanja, do srednješolskega pa le 22 %. Vrata na univerze pa so dostopna le 1 % begunskih otrok. 

Frančišek jim je zato položil na dušo, da vse svoje usmiljenje namenijo preoblikovanju te izobraževalne realnosti, da bi zgradili "močnejšo Evropo in svetlejšo prihodnost za begunce."

S konkretnimi dejanji usmiljenja


Ob svetem letu usmiljenja bi se na "človeško tragedijo" beguncev lahko odzvali s konkretnimi dejanji usmiljenja, ki bi spodbudila njihovo integracijo, ne samo v Evropi, ampak v vsaki kulturi.

Alumnijem je še zatrdil, da čeprav se jim včasih zazdi, da so pri dejanjih usmiljenja osamljeni, za njimi stojijo različne cerkvene in humanitarne organizacije, ki služijo marginaliziranim in izključenim.

"Še bolj pomembno pa je ne pozabiti, da vas Božja ljubezen pri tem delu spremlja, saj ste Božje oči, usta, roke in srce na tem svetu," je novim jezuitom papež še položil na srce.

KOMENTAR: Uredništvo
Papež ostaja zvest Kristusu
Čeprav se, tudi iz krščanskih in katoliških krogov, širijo kritike na papežev račun, češ da migrantsko situacijo obravnava povsem nekritično ter ne vidi nevarnosti ekstremističnega terorizma in islamizacije Evrope, pa papež zgolj ostaja zvest Kristusu in njegovem nauku. Tudi Kristus se namreč ni ukvarjal z družbeno-političnimi in varnostnimi vprašanji rimske okupacije Jeruzalema in judovskih pokrajin, ampak je večkrat poudaril, da njegovo kraljestvo ni "od tega sveta". Tako tudi papež Frančišek varnostna in druga vprašanja, ki spremljajo migrantsko krizo, prepušča v reševanje posvetnim vladarjem, sam pa se osredotoča na poslanstvo Cerkve, ki je v brezpogojni pomoči bližnjemu, pa če je Jud, Rimljan ali Samarijan, oziroma Evropejec, Sirec, Afganistanec ali Eritrejec. Če bi vsi svoje poslanstvo na tem svetu opravljali tako predano, zavzeto ter s čistimi nameni in srcem kot papež Frančišek, bi zagotovo živeli v boljšem, pravičnejšem svetu.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike