Pan žvižga kosu – Arnold Böcklin

Lep dan je bil, pa sem se odpravil na sprehod. Moja se mi je hotela pridružiti, a ker sem si želel mirnega, predvsem pa tihega sprehoda, sem se ji zlagal in rekel, da grem teč. Pogledala me je, kot da sem padel z lune, saj me je nazadnje videla teči, ko sem … Pravzaprav me še ni videla teči! Spoznala sva se, ko sem bil že lep. Hočem reči, ko sem bil že lepo … no, saj veste, kaj mislim, ne bomo se zdaj zmerjali.