Palestina: Ad acta

Martin Nahtigal
10

Embed from Getty Images
V zadnjih tednih smo spremljali sago o neizmerni želji nekaterih članov »bolnika na Gregorčičevi«, da bi ob polnih rokah s podpisovanjem novih pogodb o zaposlitvah in deljenju uslug ter obljub skozi parlamentarno proceduro pred volitvami spravili še priznanje Palestine. Kako bolestna pa je ta želja, je pokazal predsednik parlamenta, ki je na vsak način hotel doseči sklic odbora, četudi mimo predsednika odbora Jožefa Horvata.

Nekonsistentnost

Priznanje Palestine je od samega začetka izpadlo kot ideološki boj med nekaterimi predstavniki na levi ter ostalo parlamentarno strukturo, ki je kot tiha večina čakala rezultat retoričnih in pravnih dvobojev na odboru za zunanjo politiko. Argumentacija za priznanje Palestine je luknjičava in polna čustvenih izpadov, ki imajo malo stika z realno politično situacijo na Bližnjem Vzhodu.

Najbolj zanimiva pa je nekonsistentnost teh argumentov. Tako smo ob zadnjem dogajanju z Rusijo lahko poslušali nekatere iste predstavnike slovenskega naroda, kako v parlamentu razlagajo, da je potrebno upoštevati tudi ekonomijo in da je Rusija naš pomemben trgovinski partner. Ta argument očitno ne velja pri Izraelu. Kljub temu, da je blagovna menjava med država v letu 2017 dosegla skoraj 70 milijonov evrov. Medtem, ko je gospodarska povezava med Slovenijo in Palestino skoraj neobstoječa.

Argumentacija za priznanje Palestine je luknjičava in polna čustvenih izpadov, ki imajo malo stika z realno politično situacijo na Bližnjem Vzhodu.

Ogorčen boj

Hkrati je presenetil ta »boj, ne mesarsko klanje« pristop s katerim so pobudniki priznanja Palestine vstopili v parlamentarni diskurz. In tega boja so se lotili z vsemi sredstvi. Manevri okoli sklicevanja odbora za zunanjo politiko mimo predsednika odbora Jožefa Horvata po zavrnitvi sklepa o priznanju; umikih podpisov in tako naprej pričajo o tem, da se je v zakulisju bila živčna vojna, ki so jo na koncu pobudnik izgubili.

»Procedura je mati demokracije« je bil odziv g. Horvata preko socialnih omrežij na vse to dogajanje. In v tem primeru mu gre čestitati za jeklene živce in za izpeljane postopke kot je treba. Kajti samo to loči demokracijo od tiranije – pravilen in objektivno izpeljan postopek, ki upošteva vse stranke v postopku.

Kako slabo razumejo demokracijo pa je še enkrat pokazala slovenska levica, ki bi spoštovala ustanove demokracije, ko to ustreza njim in ne prej ali potem.

Je pa ta ogorčenost boja očiten pokazatelj, da je šlo za akcijo določenih posameznikov z njihovimi parcialnimi cilji medtem, ko jih strankarska struktura ni v celoti podprla. Kajti strankarska struktura je odvisna od določenih starih omrežij, ki čisto z veseljem sklepajo jeklarske posle z Izraelom in ne potrebujejo dodatnih težav pri poslovanju s to zgodovinsko dokaj zamerljivo državo.

Cerarjev odstop je, po vseh predvidevanjih, razkril bedo tega mandata, kjer majhne interesne skupine uporabljajo skupinski preživitveni instinkt, da včasih ena in včasih druga uresničijo svoj cilj. In v zadnjih mesecih pred volitvami, v pripravah na zapuščanje toplega parlamentarnega sedeža, si je pač potrebno zagotoviti dovolj uslug, ki jih bo možno unovčiti na mrzlem robu pločnika realnega sektorja pred parlamentarnimi vrati.

Priznanje Palestine je samo zadnji prikaz takega interesa in uslug, ki pa enkrat za spremembo ni bil realiziran. Priznanje Palestine je tako ad acta. Za zdaj.

10 KOMENTARJI

  1. Realna politična situacija na Bližnjem vzhodu je ta, da je že od leta 1948 Izrael tujek v tem svetu, ki ga je treba potisniti v Sredozemsko morje( prispodoba v izražanju )!!! Želim pa povedati, da si tudi Palestinci zaslužijo svoj prostor pod Soncem!

  2. AlozZ
    Realna politična situacija na Bližnjem vzhodu je ta, da si nobeden, ki bi na to lahko vplival, ne želi miru na Bližnjem vzhodu! In začaran krog se vrti naprej………

  3. Komentato pod psevdonimom Igor, pokaže, da zgodovine ne pozna, tako kot večina levičarjev ne – oni samo vejo, da so zmagali 1945 in zato lahko počnejo kar hočejo. Pa vendar dan današnji, ni prav, da bi izvajali REVOLUCJONARNO prakso. Vsaj delno bi morali poznati zgodovino SVETE DEŽELE.

    Izraelci, ki imajo mednarodno priznano DRŽAVO od leta 1948, so tu bivali že za časa kralja Davida ( pred leti to lepo opisano v reviji Ognišče – Oblak in Erjavec). Daleč pred Kristusom, Jude oz. Izraelce, je Mojzes popeljal iz Egipta. Kralj David je leta 1000 pred Kristusom zavzel Jeruzalem in ustanovil IZRAELSKO KRALJESTVO. Davida je nasledil njegov sin Salamon ( vsaka nerešljiva razsodba se še danes naziva . “to pa je Salamonova razsodba), ki je vzor razsodnosti. Po Salamonovi smtri pa se je KRALJESTVO razdelilo na Judejo in Izrael. Poleg Asircev in Babiloncev je to ozemlje zavzel tudi Aleksander Veliki l. 331 pred Kr.
    Leta 164, je bilo JUDOM to kraljestvo spet vrnjeno, za tem je prišlo pod Rimljane. l. 63 p.K. (Herod, Pilat…), v tem okviru je bilo Judom dovoljeno nekakšno sovladanje.
    Leta 70 po Kr. pa so se Judje uprli in in upori so se nadaljevali do 150 l. p.K., ko je bilo veliko Judov izgnanih in mesto ter templji UNIČENI.
    0d 330 do 640, je bila Palestina del Vzhodno Rimskega Cesarstva (Bizantinski imperij) V tem času se je po deželi širilo KRŠČANSTVO, ki so ga delno sprejeli tudi Judje.
    V 7. stoletju so Arabci napredovali proti S in leta 638, je kalif Oman zavzel Jeruzalem. In začela se je 1200 letna ISLAMINALIZACIJA. Veliko lokalnega prebivalstva se je zaradi terorja ali pa iz koristoljubja spreminjala v islamsko vero.

    Leta 1071 so Palestino osvojili turški Seldžuki, za tem so jo prevzeli vladarji iz Egipta. ( v tem času se odvijajo tudi KRIŽARSKE vojne, ki so dejansko pomagale avtohtonemu prebivalstvu).
    Leta 1516 je prišla na to ozemlje nadoblast Otomanskega imperija. Turki so tu vladali 400 let. Postopno so v Palestino začeli spet prihajati izgnani Judje. Ruski Judje so l. 1882 že ustanovili prve kmečke naselbine.

    Že leta 1917 po končani 1.s. vojni je mednarodna skupnost obravnavala, da imajo JUDJE pravico do svoje države. Tedaj je DRUŠTVO narodov, dalo pravico nadzora nad pelestinskimi deželami, Veliki Britaniji.
    Leta 1947, se je Britanija odpovedala temu in prevzeli so ga ZN Združeni narodi. Tako so članice ZN 29.novembra 1947 izglasovale, da se Palestinsko ozemlje razdeli. Britanci so se 15.5.1948 iz tega ozemlja umaknili in ustanovljena je bila država IZRAEL. Priseljevanje izgnanih Judov se je iz celega sveta začelo hitro večati. Tedaj so prvi začeli s terorističnimi napadi Palestinci.

    Izrael so priznale vse Z Evropske države in ZDA. Po letu 1967 se je o tem vprašanju svet razdelil na dva pola. – PRVI je bil Z Evropa in ZDA, – DRUGI pa Rusija in in V. Evropske države, ki so podpirale Arabski svet.
    Skrajna Arabska gibanja so se v vseh teh letih posluževala raznih terorističnih dejanja, zato je postal ta PROBLEM NEREŠLJIV. Judje pa tudi zagovarjajo, da imajo zgodovinsko pravico do države IZRAEL.

    Glede tega vprašanja pa slovenska VLADA, leta 2018, ravna zelo neprevdarno.

    • Kraševka, kažete popolno nerazumevanje situacije v Palestini. Pa se ne bi zapičil v vsako neumnost, ki ji nasedate, le dve najbolj očitni.
      1. Izrael je edin asvetovna država, ki je nastala z aktom ZNja. Nastanku so nasprotovale arabske države, saj seveda niso mogle pristati na krajo svojega ozemlja. Zionistični lobi je tudi z grožnjami izsilil dovoljšno podporo pri glasovanju.
      2. Priseljevanje izgnanih Judov? Večina današnjih državljanov Izraela ni potomcev izraelskih plemen, saj gre za evroameriške konvertite, ki nimajo nobene povezave z biblijsko Judejo in Samarijo.
      3. Ker slabo poznate zgodovino tega dela sveta, naj še omenim, da so Zionisti že veliko pred samim nastankom umetne tvorne Izrael izvajali nasilje nad lokalnim palestinskim prebivalstvom. Da sploh ne omenjam leta 1946, ko je teroristična skupina Irgun razstrelila King DAvid hotel v Jeruzalemu. Kot zanimivost, Irgun je vodil Menachem Begin, kasnejši predsednik izraelske vlade.

      Tako da lepo prosim, da ne širite laži in nam prihranite s svojim neznanjem.

  4. Kraševka
    A nasprotniki Judov so de facto levičarji???? A gradnja vedno novih in novih ozemelj na Palestinskih je njihova pravica????
    Naj se sporazumeta za mejo in to je to!!!!!!
    Revolucionarno prakse pa še nisi izvedla, zato si je tako lačna?? Koliko jih misliš pobiti????????

  5. Aron, hvala za pojasnila, ni knjige, ki bi imela vse resnice napisane, zato so dobrodošli tudi vaši komentarji. Le tako če je komentarjev več iz vseh zornih kotov pride do resnice.
    Res pa je, da je leta 1948 IZRAELSKA država bila ustanovljena s pomočjo ZN. Tako je ja dobila najširšo podporo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime