Pahorjevo vabilo Putinu je poker z visokimi stavami

Matej Hrastar
3

V preteklosti so se visoki ruski gosti že udeleževali spominske slovesnosti pod Vršičem, naslednja priložnost bo 100. obletnica postavitve letos julija. Slovenski predsednik se je lotil pogumne misije, ki ima velik potencial, njene posledice pa so lahko daljnosežne. Dobro je imeti prijatelje na visokih položajih, hkrati pa moramo vedeti, da se igramo z velikimi fanti.

Uradno vs. pietetno

V vabilu Pahorja Putinu, da se udeleži spominske slovesnosti samo po sebi ni nič pretirano spornega. Konec koncev naj bi šlo – kot so hitro zatrdili iz predsedniške palače – za obisk, ki ne bo državniške narave. Kdor verjame, da se ameriški ali ruski predsednik lahko katerekoli javne prireditve udeležita brez politične prtljage in pomena, najverjetneje verjame tudi, da se javni funkcionar lahko odloči ali je povzročil prometno nesrečo v službeni ali privatni vlogi.

Hočem reči, nobene možnosti ni, da temu obisku ne bi pripisali političnega pomena. Američani in velik del Evrope v Rusiji vidijo nasprotnika. Ne še sovražnika, zato pa stabilnega in nezanesljivega tekmeca v svetovni politiki, ki je do te mere nepredvidljiv, da resno ne moreš računati nanj. Kot je videti, tudi ZDA postajajo vse bolj nepredvidljive.

Ne dvomim, da se Pahor zaveda sporočila, ki ga s povabilom pošilja v svet. Upam, da razume tudi tveganje.

Razgaljanje mehkega trebuha

Slovenija ima z Rusijo dobre vezi, tako politične kot gospodarske, zaradi svoje majhnosti pa je v prednosti pred ostalimi državami, ki tako ali drugače spadajo v določen interesni prostor. Ne dvomim, da se Pahor zaveda sporočila, ki ga s povabilom pošilja v svet. Upam, da razume tudi tveganje. Če Putin sprejme povabilo in se slovesnosti dejansko udeleži, bo s tem Sloveniji dal simbolno potrditev, zahodnim velesilam pa takšna poteza zagotovo ne bo prijetno zaigrala v ušesih.

Najslabši rezultat za nas bo, če Putin pod Vršič ne pride. V tem primeru se tveganje ne bo izplačalo, saj nas bodo na eni strani zavrnili, na drugi pa bodo vedeli, da nas ne morejo brezpogojno računati. Takšen razplet bi bil po vseh vzponih in padcih v rusko-slovenskih odnosih  še najmanj presenetljiv in v skladu s slovensko solersko diplomacijo.

Slovenija mora vedeti s kom bo sedala za mizo, komu bo plačala kosilo, s kom se bo dobila na kavi in komu bo stisnila roko pred vhodnimi vrati.

Prijatelje imej blizu, sovražnike še bližje

Večerovi novinarji so v soboto odločno zatrdili, da bo Putin pod Vršič prišel, kar je na Twitterju prineslo manjšo besedno vojno z nekdanjim moskovskim dopisnikom Dela (mlajši kolegi seniorjev ne spoštujejo pretirano; že videno). No, v vsakem primeru se Putin ne bo odločal na podlagi Slakonjeve parodije.

V diplomaciji je poteze treba predvidevati vnaprej, v svetu, kakršen je trenutno, to velja še bolj. Slovenija mora vedeti s kom bo sedala za mizo, komu bo plačala kosilo, s kom se bo dobila na kavi in komu bo stisnila roko pred vhodnimi vrati. Na treh stolih hkrati ne moremo sedeti.

Naša država je v prostoru, kjer se svet lahko prereže na polovico. Poljaki, Čehi in Madžari z Rusi ne marajo imeti nič, Srbi in Grki so kulturno-zgodovinsko na njihovi strani. Kaj mislite, na kateri strani bi se v novi hladni vojni znašli vi?

3 KOMENTARJI

  1. “Poljaki, Čehi in Madžari z Rusi ne marajo imeti nič, Srbi in Grki so kulturno-zgodovinsko na njihovi strani”
    Tole ne bo držalo.Madžarska in Orban sta danes najbolj proruska v EU.Madžarska tudi nasprotuje vsakršnim novim sankcijam

  2. Ironija je, da je Viktor Orban, ki je že v mladih letih bil glasen nasprotnik prisotnosti Sovjetske armade na Madžarskem, danes eden izmed najbolj proruskih voditeljev v EU.

  3. Licemerje globalnega formata.
    Lepo, da sta se Frančišek in Kiril usedla dol in se pogovorila po več kot 1000letih. Ruska mehkodušna trma in rimsko-italijanska vzvišenost pač nista mogli sesti skupaj, kar je ena največjih svetovnih sramot. lepo, da bi Katoličani in Pravoslavci delali eden z drugim v zelo futurističnem projektu. Mislim, da bo človek prej razvil teleportacijo, kot pa, da bi se mi združili z Pravoslavjem pod eno streho. Rusi čakajo na svojega Frančiška še 1000let!
    Naši Kučani, Isajlovići,Jankovići,Pahorščiki – pa, Bog pomagaj !
    Clintonovega “God bless Slovenia” še zdaj ne znajo prevest-
    z Rusi pa hodijo “molit” k Ruski kapelici brez težav, tudi večkrat letno, če treba, pa ne zaradi Krke-fabrike tablet!
    V tem norem svetu, ki se spiralno z veliko centrifugo zakopava v katastrofo planetarnih razsežnosti, bi moral Pahorščik,
    če se ima za predsednika Slovenije in ne kučanskega Slowenistana, reči svoj pravičniški : STOJ !
    Po tem pa Putinu zreferira :
    ” Prvo greva na podmoskovski britof in bova položila šop gorenskih nagelnov na grob Ane Politkovske , Borisa Nemcova in poslala bova venec na grob Litvinenka v Londonu. Ja, pol pa greva še na Rusko kapelco!”

    Potem bi Duh Miru, Duh Pravičnosti, Duh Resnice in Duh Usmiljenja do sobratov in sosester dvignili svoje palce in
    veselo blagoslovili in Slovenijo, Rusijo. Zagotovo bi Bog Oče Stvarnik zamrmral v svojo srebrasto brado :” No ste videli moje fante? Tako se dela in blagoslovil bom njihova dela! ”
    In Nadangel Gabrijel bi vpoklical svojo vojsko Angelov pevcev, ki bi zadoneli nebeško himno, da bi odmevalo, ne samo v naši galaktiki Rimska cesta, pač pa za vzgled po vsem Vesolju v večno slavo za mir in pokoj vseh onih vojakov, ki so
    odšli s planeta Zemlje izpod plazu Velike Mojstrovke.

    To, da svetu bluzi naš človeček, mali Pahorščik, da s Putinom delata pietetni dogodek, vsa v solzah usmiljenstva in velebratske raznosplolnične ljubezni, je pa pravljičarstvo za Kučanov Lahkonoč in Štefkin Malomorgen.
    Butnskalci v plesu Betontanc na nedeljski pijanski veselici ob vodki in šnopcu do jutra jutranjega, ko bo, spet, bolela glava. Vse nas!
    Tako nam ,Bog pomagaj!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime