Pahorjevo spravno dejanje, na katerega smo lahko ponosni
POSLUŠAJ ČLANEK
Velikokrat so se že predstavniki samostojne Slovenije poklonili in zahvalili izjemnemu delu argentinskih Slovencev za narod in državo. A nikoli s tako pomembnega mesta kot tokrat.
Obisk predsednika Republike Slovenije v slovenskih kulturnih domovih v Buenos Airesu je izjemen dogodek, o katerem smo doslej mogli le sanjati. Pahor se je poklonil tudi spominu na umorjene domobranske ujetnike in obiskal cerkev s spomenikom vsem padlim Slovencem.
Česa podobnega si doslej ni upal noben tako visok levičarski politik. Vse je doslej neznansko motil spomenik »slovenskim borcem za pravo ceno človeka, blagor doma, svoboda naroda, krščansko omiko«.
Predsednik Borut Pahor ima za seboj marsikaj. Očitamo mu lahko povzpetništvo v času umirajočega komunizma ali to, da je leta in leta nosil lepo masko na zgubanem obrazu nekdanje komunistične stranke.
Če pozabimo ideologijo pa mu lahko zamerimo, da je bil uradni vodja klike, ki je ugrabila državo in jo politično, medijsko in gospodarsko podredila tako imenovanim stricem iz ozadja. Je eden od ključnih Slovencev, ki so državi ne le zapravili vso razvojno prednost v primerjavi z drugimi srednjeevropskimi državami, ampak jo privedli do tega, da so nas nekatere države že prehitele.
Odkar je postal predsednik države, se je Pahor precej otresel vplivov stricev, na katere je prav on prvi glasno opozoril. Ni se jim sicer odrekel, kot je marsikateri kristjan naivno mislil, ko ga je volil (ne pozabimo, da so bili kristjani ključni za prvo Pahorjevo zmago na predsedniških volitvah). A vendar se je začel prizadevati za spravo.
Mogoče precej neuspešno, res je, saj še vedno ni izpred svoje palače odstranil velikega kipa enega glavnih krivcev za državljansko vojno in povojne pokole. A vendar se zdi njegovo prizadevanje za spravo iskreno.
Pri Pahorju mnogi zamenjujejo besedi pošten in dober. Čeprav Borut Pahor pooseblja vse drugo kot poštenega politika, pa gre za dobrega oziroma dobronamernega politika. Brez maščevalnosti in hudobije, ki je je sicer v slovenski politiki na pretek.
Zato je tudi Pahor tako pogumen, da je naredil dejanje, ki je primerljivo znanemu dogodku iz leta 1970, ko je nemški kancler Willy Brandt položil venec k spomeniku padlim iz varšavske vstaje, nato pa pokleknil in ostal nekaj dolgih trenutkov s sklenjenimi rokami na od dežja mokrih tleh.
Socialdemokratski kancler je tako brez ene same besede pokazal odnos uradne Nemčije do svoje nacistične preteklosti.
Živimo namreč v času, ko na levici še vedno slišimo grozljiva mnenja "premalo-smo-jih-pobili". Argentinski Slovenci pa so državnim organom velikokrat povsem odveč.
Beseda domobranec je za mnoge Slovence, oprostite temu izrazu, psovka. Nič čudnega, da se celo same uporabe besede izogibajo mediji, politiki in mnogi demokratični intelektualci.
Tu je tudi samocenzura novinarjev, ki si besede domobranec ne upajo niti izreči, kaj šele omeniti v nevtralnem kontekstu.
Zato smo lahko na to pogumno in spravno dejanje predsednika države na moč ponosni.
Obisk predsednika Republike Slovenije v slovenskih kulturnih domovih v Buenos Airesu je izjemen dogodek, o katerem smo doslej mogli le sanjati. Pahor se je poklonil tudi spominu na umorjene domobranske ujetnike in obiskal cerkev s spomenikom vsem padlim Slovencem.
Česa podobnega si doslej ni upal noben tako visok levičarski politik. Vse je doslej neznansko motil spomenik »slovenskim borcem za pravo ceno človeka, blagor doma, svoboda naroda, krščansko omiko«.
Odkar je postal predsednik države, se je Pahor precej otresel vplivov stricev, na katere je prav on prvi bil glasno opozoril.
Politik Pahor
Predsednik Borut Pahor ima za seboj marsikaj. Očitamo mu lahko povzpetništvo v času umirajočega komunizma ali to, da je leta in leta nosil lepo masko na zgubanem obrazu nekdanje komunistične stranke.
Če pozabimo ideologijo pa mu lahko zamerimo, da je bil uradni vodja klike, ki je ugrabila državo in jo politično, medijsko in gospodarsko podredila tako imenovanim stricem iz ozadja. Je eden od ključnih Slovencev, ki so državi ne le zapravili vso razvojno prednost v primerjavi z drugimi srednjeevropskimi državami, ampak jo privedli do tega, da so nas nekatere države že prehitele.
Odkar je postal predsednik države, se je Pahor precej otresel vplivov stricev, na katere je prav on prvi glasno opozoril. Ni se jim sicer odrekel, kot je marsikateri kristjan naivno mislil, ko ga je volil (ne pozabimo, da so bili kristjani ključni za prvo Pahorjevo zmago na predsedniških volitvah). A vendar se je začel prizadevati za spravo.
Mogoče precej neuspešno, res je, saj še vedno ni izpred svoje palače odstranil velikega kipa enega glavnih krivcev za državljansko vojno in povojne pokole. A vendar se zdi njegovo prizadevanje za spravo iskreno.
Živimo namreč v času, ko na levici še vedno slišimo grozljiva mnenja "premalo-smo-jih-pobili". Argentinski Slovenci pa so državnim organom velikokrat povsem odveč.
Dobronamernost
Pri Pahorju mnogi zamenjujejo besedi pošten in dober. Čeprav Borut Pahor pooseblja vse drugo kot poštenega politika, pa gre za dobrega oziroma dobronamernega politika. Brez maščevalnosti in hudobije, ki je je sicer v slovenski politiki na pretek.
Zato je tudi Pahor tako pogumen, da je naredil dejanje, ki je primerljivo znanemu dogodku iz leta 1970, ko je nemški kancler Willy Brandt položil venec k spomeniku padlim iz varšavske vstaje, nato pa pokleknil in ostal nekaj dolgih trenutkov s sklenjenimi rokami na od dežja mokrih tleh.
Socialdemokratski kancler je tako brez ene same besede pokazal odnos uradne Nemčije do svoje nacistične preteklosti.
Prepovedana beseda
Živimo namreč v času, ko na levici še vedno slišimo grozljiva mnenja "premalo-smo-jih-pobili". Argentinski Slovenci pa so državnim organom velikokrat povsem odveč.
Beseda domobranec je za mnoge Slovence, oprostite temu izrazu, psovka. Nič čudnega, da se celo same uporabe besede izogibajo mediji, politiki in mnogi demokratični intelektualci.
Tu je tudi samocenzura novinarjev, ki si besede domobranec ne upajo niti izreči, kaj šele omeniti v nevtralnem kontekstu.
Zato smo lahko na to pogumno in spravno dejanje predsednika države na moč ponosni.
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
Rajko Podgoršek
Gospod predsednik je za spravo v slovenskem narodu naredil ogromno in za njegova iskrena prizadevanja mu bomo vedno hvaležni. Vesel sem, da sem ga volil na volitvah že v prvem krogu. Svoje odločitve nisem nikoli obžaloval.
Verjamem pa da je g. Pahorju žal za napake, ki jih je naredil kot premier ob izbruhu krize leta 2008, ko se je pustil prepričati o izbiri slabih kadrov (predvsem ministra Križaniča, ki je povsem neustrezno ukrepal ob izbruhu krize) ter se ni uprl stricem iz ozadja in ni bil zmožen zastaviti osebnega prepričanja za takratno sodelovanje z največjo opozicijsko stranko SDS. Janša je bil takrat malce manj zagrenjen in bolj pripravljen na sodelovanje in je tudi imel boljšo ekipo. Po mojem mnenju se je takrat prelomila prihodnost Slovenije: velika koalicija med Pahorjevo SD in Janševo SDS bi nas rešila, a je tranzicijska levica najprej zminirala Pahorja (preko Zaresa in LDS) nato pa na vlitvah 2011 z Jankovićevo Pozitivno Slovenijo, t.i. "vstajami" ter nekompetentno premierko Bratuškovo dokončno potopila državo. Če g. Pahor danes iz distance gleda na te dogodke, sedaj nedvomno ve, da bi če bi imel še eno možnost, ravnal drugače.
Spravitvenih prizadevanj iz tega mandata in državniške drže pa mu ne more oporekati nihče in tudi to bo šlo med pozitivne podobe njegovega političnega delovanja.
korosec.france
Da, gospod Tino !
Res je.
Kdo in kako bo vse , kar izžareva vaš tekst, še naprej pripovedoval Sloveniji?
Kdo, še posebej, bo to dopovedal Vam, Primorcem, potopljenim v popolno in "prelepo nostalgično" fikcijo zablode?
Alojzij Pezdir
Levo-anarhistična medijska trobila (Mladina, Nedeljski, Delo ...) so na Pahorjeva demokratična in spravna manifestativna dejanja, ki jasno nakazujejo simbolen izstop Predsednika RS iz totalitarnega propagandističnega oklepa komunističnega enoumja ter permanentnega vzbujanja nespravljivega ideološkega in političnega sovraštva do žrtev medvojnega in povojnega komunističnega terorja, že skrajno manipulativno in agit-propagandistično enostransko odreagirala kar na svojih naslovnicah.
Žaljivo in krivično so ga razglasila kar za poveličevalca domobranstva oz. kolaboracije, kar pomeni med vrsticami za izdajalca "svete" NOB (a tudi bratomorne komunistične revolucije in državljanske vojne), ko pa je uradno obiskal papeža Frančiška, pa mimogrede še za "hlapca" Vatikana oz. Svetega sedeža.
Popolnoma jasno je, da je Borut Pahor z zadnjimi javnimi nastopi nesporno legalno in legitimno neposredno izvoljenega Predsednika RS, s katerimi se je demonstrativno pokazal in izkazal za dostojnega zastopnika in predstavnika demokratično izraženih interesov večine volivcev in prebivalstva RS, izgubil podporo najbolj ortodoksnega, trdega in trdnega jedra militantnih kadrov nekdanje totalitarne KPS/ZKS in njenih "jeklenih pesti revolucije" (VOS, Ozne, Udbe, SDV) ter njihovih nekritičnih slednikov iz mlajših generacij.
Anarho-levičarski in novokomunistični "spin doktorji", agitatorji in propagandisti so že pričeli s sistematičnimi medijskimi smešenji, žaljitvami ter demoniziranji in hujskanji proti Borutu Pahorju kot najverjetnejšemu kandidatu na naslednjih neposrednih volitvah Predsednika RS.
Ni dvoma, da omenjeni dreserji in ponarejevalci javnega mnenja metode demoniziranja in sataniziranja političnih nasprotnikov temeljito obvladajo, a vse večji del javnosti zle in škodljive plodove njihovih zavrženih propagandističnih akcij občuti na svoji koži in jih kot zavajajoče in škodljive tudi vse bolj prepoznava.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.