Pahor poslancem: Vaša naloga je skorajda nemogoča, a vi zmorete

Uredništvo
Vir foto: Twitter predsednika republike
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslance je drugič v zgodovini na lastno pobudo nagovoril predsednik republike. Edinkrat do sedaj je poslance na lastno pobudo nagovoril le nekdanji predsednik Danilo Türk, ki je 24. aprila 2008 podal mnenje o delovanju ustavnega sodišča in drugih organov sodne veje oblasti.

Pahor je poslance pozval k pravočasni uresničitvi odločbe ustavnega sodišča. "Odlašanje s spremembami volilne zakonodaje povečuje nevarnost, da ne bo mogoče izvesti verodostojnih volitev. To se ne sme zgoditi," jim je dejal.

Osebno je bližje rešitvi z ukinitvijo volilnih okrajev. Ob koncu pa je poslancem še dejal, da je njihova naloga skorajda nemogoča, a da vsi zaupajo vanje, da jim bo uspelo.

Ustavno sodišče je decembra 2018 razsodilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu, torej poslancem, je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, to je do decembra letos. To pomeni, da imajo poslanci le še pol leta časa za iskanje rešitve.

Pobudo za iskanje rešitve je prevzel predsednik republike Pahor, šla pa je v dveh smereh. Po prvem predlogu bi poslanci velikost zdajšnjih volilnih okrajev popravili tako, da bi bili ti vsaj približno enako veliki, več podpore pa je imel predlog, da bi volilne okraje ukinili, namesto njih pa uvedli relativni prednostni glas. A ta predlog bi moralo v DZ-ju podpreti 60 poslancev, za kar so zmanjkali trije glasovi. S tem se je politika znašla v slepi ulici, istočasno pa tudi pod časovnim pritiskom.

Pahor je v nagovoru poslancem opozoril, da 21. decembra poteče rok, ki ga je dalo ustavno sodišče, da DZ volilno zakonodajo uskladi z ustavo. »Gre za najpomembnejši ustavnopravni in politični problem današnje Slovenije, zato vas prosim, da s sprejetjem potrebnih sprememb ne odlašate in odločbo ustavnega sodišča uresničite v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče,« je dejal predsednik republike.

Za pravočasno sprejetje potrebnih sprememb je po njegovi oceni še čas, a le, če bodo "zahtevno delo nadaljevali takoj. Vsako odlašanje bi utegnilo imeti usodne posledice. Če bi bilo namreč treba razpisati volitve po zdajšnji zakonodaji, torej brez predhodne uveljavitve odločbe ustavnega sodišča, bi nad take volitve legla velika mračna senca dvoma o njihovi ustavnosti," je opozoril. Dodal je, da tako sam kot državljani upravičeno pričakujejo, da se kaj takega ne bo zgodilo.

Ocenjuje sicer, da bi bile volitve v DZ po trenutno veljavni zakonodaji pred potekom roka za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča še dopustne, volitve po 21. decembru letos "pa se v nobenem primeru ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti".

Če v predpisanem roku ne bo potrebnih sprememb volilne zakonodaje in bi se poleg tega zaostrile še gospodarske, socialne in politične razmere, volitve po Pahorjevih besedah "ne bi bile več rešitev, ampak bodo same po sebi velik problem, Vprašanje ureditve volilne zakonodaje ne sme postati predmet morebitnih trenutnih političnih preračunavanj, ker gre za vprašanje, kjer ni nobenega, ki bi dobil. Tukaj lahko vsi samo izgubimo," je dejal in dodal:

"Še več. Kot je zapisalo ustavno sodišče v ustavni odločbi, bi njena neuresničitev pomenila kršitev 2. člena ustave, ki določa, da je 'Slovenija socialna in pravna država', in 2. odstavka 3. člena ustave, ki določa, da 'ima v Sloveniji oblast ljudstvo."

Vaša naloga je skorajda nemogoča, a vi zmorete


Poslance je sicer spomnil, da pri pripravi potrebnih sprememb ne začenjajo od začetka in da je do zdaj potekalo že več krogov pogajanj na to temo. Med drugim so dosegli načelno soglasje, da sta za uresničitev ustavne odločbe možni dve poti, prva je preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu. Prav slednja je tudi predsedniku republike bližja rešitev.

Zaradi epidemije koronavirusa se napori najti rešitev po Pahorjevih navedbah niso nadaljevali, je pa sam opravil krajša posvetovanja z vodji poslanskih skupin, neformalne pogovore z nekaterimi predsedniki strank in uradni pogovor s predsednikom DZ o tem, kako naprej. »Iz vseh pogovorov se razume, da se je oblikovalo skupno stališče, da naj vlada pripravi osnutek zakona o spremembi meja volilnih okrajev, ga pošlje predsedniku državnega zbora in vodjem poslanskih skupin, ki naj nato pri predsedniku DZ nadaljujejo in zaključijo pogajanja o končnem besedilu zakona in ga s podpisi poslancev pošljejo v državni zbor,« je dejal predsednik republike.

Poleg tega Pahor, kot je dejal, razume, da obstaja neko splošno razumevanje, da je treba spreminjanje volilne zakonodaje jemati kot posebno pomemben predmet zakonodajnega dela, mu dati prednostno pozornost glede postopkovnih in vsebinskih vprašanj ter da obstaja splošna politična volja, da se zakon sprejme še letos. "Vem, da je naloga, ki jo imate do konca leta, zelo težka, v bistvu je skoraj nemogoča. Vendar se vsi, ki nas predstavljate, zanašamo na to, da vi to zmorete," je na koncu svojega govora poslancem dejal Pahor.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023