Pahor noče zgrešiti, zato bo v DZ poslal dva kandidata za ustavnega sodnika. Pri volilni zakonodaji bo najbrž sprejeta opcija z najmanj podpore

Uredništvo
6

Predsednik republike Borut Pahor in predsednik DZ Igor Zorčič sta na delovnem pogovoru obravnavala uveljavitev odločbe ustavnega sodišča glede sprememb volilne zakonodaje. Zorčič je predsednika republike obvestil, da so se stranke na posvetu v državnem zboru večinsko strinjale, da pripravo predloga za preoblikovanje volilnih okrajev prepustijo Ministrstvu za javno upravo.

Na koncu bo očitno obveljala rešitev s spremembo volilnih okrajev, ki je sicer ustavno najmanj primerna od še sprejemljivih, hkrati pa ima izmed vseh opcij najnižjo politično podporo. A je edina, ki ne zahteva dvotretjinske večine 60 poslanskih glasov. 

Nekaj prahu pa je predsednik republike dvignil s sporočilom na družabnem omrežju, da bo morda državnemu zboru prvič predlagal dva kandidata za ustavnega sodnika. Poslanci pa bodo morali nato odločiti, kateremu bodo namenili podporo.

Predsednik republike in predsednik državnega zbora sta po današnjem posvetu poudarila odgovornost politike, da po zadnjem neuspešnem poskusu do decembra najde rešitev za izpolnitev ustavne odločbe glede sprememb volilne zakonodaje. Pahor bo junija v zvezi s tem nagovoril DZ, vlada pa bo pripravila predlog sprememb meja volilnih okrajev.

Poslanci namreč v začetku marca niso namenili zadostne podpore noveli, s katero bi volilne okraje ukinili in uvedli relativni prednostni glas. Predlog bi moralo podpreti 60 poslancev, podporo pa je imel le pri 57. Ustavno odločbo glede neskladnosti meja volilnih okrajev z ustavo pa je mogoče uresničiti tudi s preoblikovanjem volilnih okrajev. Za sprejetje te možnosti bi zadoščala podpora 46 poslancev. Rok za uresničitev ustavne odločbe se izteče konec letošnjega leta.

Glasovanje o volilnem sistemu ne sme postati glasovanje o vladi

To pot se Pahor, Zorčič in vodje poslanskih skupin strinjajo, da ministrstvo za javno upravo, ki ga v Janševi vladi vodi Boštjan Koritnik, pripravi predlog za spremembo meja volilnih okrajev, ki ga bodo zatem usklajevale poslanske skupine. Za to rešitev je potrebna manjša večina v DZ, a Pahor opozarja, da bo to politično zelo občutljivo delo, zakon naj zato vložijo poslanci.

“Ne sme se namreč zgoditi, da bi glasovanje o zakonu postalo glasovanje o vladi,” je v današnji izjavi po srečanju z Zorčičem opozoril Pahor. Predsednika sta se strinjala, da morajo rešitev za to vprašanje najti do decembra. V nasprotnem primeru bi to lahko Slovenijo po Pahorjevem mnenju pahnilo v položaj, v katerem bi bila ogrožena legitimnost in legalnost volitev ter demokracija.

Predsednik republike je danes pojasnil, da se je o uresničitvi ustavne odločbe pogovarjal tudi s predsednikom vlade Janšo, ki se je strinjal, da je treba do decembra najti rešitev. Glede na pogovore s SDS Pahor pričakuje, da bo ta stranka podprla preoblikovanje volilnih okrajev. Njihovi ukinitvi namreč nasprotuje.

Zorčič ne odpisuje niti ukinitve okrajev

Tudi Zorčič po današnjem pogovoru in po sredinem pogovoru z vodji poslanskih skupin ocenjuje, da je uresničitev ustavne odločbe glede volilne zakonodaje prvovrstno politično vprašanje, ki presega delitev na koalicijo in opozicijo. Zato verjame, da bodo vse poslanske skupine pristopile k reševanju te težave. Pojasnil je še, da v nekaterih poslanskih skupinah še vedno obstaja želja po ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu, a bo do tega predloga prišlo le v primeru, da se bodo za to odločili tudi nekateri poslanci, ki se v prvem poskusu niso.

Po Zorčičevem mnenju sicer tudi še niso bile izčrpane vse možnosti glede spremembe volilnih okrajev. Prepričan je, da obstaja še veliko manevrskega prostora in bo prevladal razum ter bo ena od rešitev dobila zadostno podporo poslancev.

Pahor noče zgrešiti: v državni zbor bi prvič poslal, kar dva kandidata za ustavnega sodnika

Na posvetovanjih pri predsedniku Borutu Pahorju sredi maja se je največ podpore izkazalo kandidaturam Andraža Terška in Barbare Zobec. Slednjo podpirajo predvsem v največji vladni stranki SDS, sprejemljiva naj bi bila tudi za NSi. Medtem so druge stranke izpostavile Terška.

Predlog kandidature naj bi Pahor v državni zbor poslal v času, ki bo omogočal izvolitev sodnika ustavnega sodišča na junijskem zasedanju parlamenta. Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča, ki so ga v uradu predsednika republike objavili 14. februarja, je prispelo sedem kandidatur – Barbare Zobec, Andraža Terška, Branka Koržeta, Anžeta Erbežnika, Roka Svetliča, Marka Starmana in Janeza Pogorelca.

Očitno bomo dobili najmanj primerno od primernih rešitev
Čas za uresničitev ustavne odločbe o uskladitvi volilnega sistema za državnozborske volitve z ustavo, se vse bolj izteka. Poslanci morajo ustrezne spremembe sprejeti do konca leta.

Ustavno najprimernejša opcija: ukinitev volilnih okrajev ter uvedba absolutnega preferenčnega glasu je padla v vodo še preden so se politiki o spremembi začeli resno pogovarjati, volivcem pustiti povsem prosto izbiro, koga osebno podpirajo, očitno ni v interesu nikogar. Približek temu – ukinitev okrajev z uvedbo relativnega preferenčnega glasu pa je padel zaradi nasprotovanja SDS in DeSUS.

Za obe zgornji rešitvi je namreč potrebna ustavna večina.

Ne pa tudi za najmanj primerno od še ustavno vzdržnih rešitev: prilagoditev volilnih okrajev tako, da bodo zajemali kar se da enako število državljanov. Ta rešitev zahteva zgolj absolutno večino, 46 poslanskih glasov.

Pri čaranju tega, kar prepuščajo Ministrstvu za javno upravo, bomo zagotovo videli geografsko popačene rešitve, ki bodo iskale primerno število ljudi znotraj okrajev. Prav tako bomo lahko upali, da na dolgi rok ne bo pretirane neenakomerne mobilnosti prebivalstva, ki bi to rešitev spet potisnili v neustavnost.

A vodstvom političnih strank, ki nasprotujejo ukinitvi okrajev, je predvsem pomembno, da ohranijo moč nad tem, da svoje kandidate razporejajo v bolj ali manj izvoljive okraje. S tem nad njimi ohranjajo potrebno disciplino, v parlament pa lažje dobijo ljudi po lastni izbiri.

Vpliv volivca na izbor se s tem seveda zmanjšuje in v takšnem sistemu se bodo razni Gregorji Židani z 863 glasovi, ki v parlamentu ne znajo povedati dveh smiselno povezanih stavkov, dogajali tudi v prihodnje.

V tem smislu bo uresničitev ustavne odločbe z rešitvijo spreminjanja velikosti volilnih okrajev velika zamujena priložnost v razvoju slovenske demokracije.

Glede bodočega ustavnega sodnika zgolj stavek: če bo predsednik Pahor v parlament res poslal dva kandidata, torej Zobčevo in Terška, se izvolitev obeta aktualnemu komentatorju Domovine.

Doniraj

6 KOMENTARJI

  1. Če je kaj pameti v državnem zboru, bo za ustavno sodnico izvoljena Barbara Zobec.

    Po mojem skromnem mnenju je dr. Andraž Teršek ravno s prispevki za ta portal dokazal, da ni zrel za tako pomembno in odgovorno funkcijo.

    Na ustavnem sodišču ne potrebujemo sanjačev in filozofov, temveč ljudi, ki znajo juridično razmišljati in ki zaradi drevesa vidijo tudi gozd.

    Pa zamera gor ali do!

  2. Dr. Teršek ni obremenjen z nobeno ideologijo. To je vedno razbrati iz njegovih razmišljanj, je predvsem človeški, razmišlja z zdravo kmečko pametjo, tudi z mislijo “Živi in pusti živeti”. Kdo ima pravico komu odrekati pravico do življenja, svobode, različnosti? In je mlajša generacija, zato razmišlja dolgoročno, tudi za naše potomce, trn je v peti tako levim kot desnim (itak pri nas se levi in desni delijo samo zaradi naše zgodovine), saj je samosvoj, ima hrbtenico. Nikoli ni pokazal, da se mu gre za lastne interese. Zobčeva je “obremenjena” s stranko, pač tako je. Rabimo mladi rod, da zalavfa v Sloveniji, na vseh področjih, ne samo na sodnem.

    Kaj je narobe s tem, če je sanjač in filozof. On kot ustavni pravnik je zelo načitan, razgledan, svetovljanski. In razmišlja brez predsodkov.

    Zato moja podpora dr. Teršku že vrsto let.

  3. Predlagana zasilna zakonska bližnjica s spremembo volilnih okrajev, s katero naj bi po odločbi Ustavnega sodišča RS vsaj za silo odpravili veljavno protiustavno in protidemokratično neenakost med volilnimi okraji, volivci in izvoljenci (celo v nezaslišanem (neso)razmerju približno 1 : 3!), je sicer dosegljiva z večino 46 poslanskih glasov, a prinaša tudi obvezo oz. nujo , da bodo morali pristojni organi prilagajati meje oz. število volivcev v posameznih volilnih okrajih dobesedno pred vsakimi volitvami po aktualnem ustavno in demokratično spornem sorazmernem volilnem sistemu.
    Kako bo pristojnemu ministrstvu za javno upravo uspelo izenačiti oz. uravnovesiti volilne okraje po številu volilnih upravičencev ter doseči zastavljeno oz. zaželeno odstopanje med volilnimi okraji zgolj za 10 odstotkov volilnih upravičencev, bomo šele videli. Zagotovo bo to “umetno” in zgolj trenutno oz. “začasno” razmerje izredno težko doseči, saj bo potrebno drastično in brutalno znižati sedanja protiustavna nesorazmerja med volilnimi okraji, volivci in kandidati od 300 odstotkov in več na še znosno in dopustno razliko do dovoljenih 10 odstotkov.
    Kljub morebitnemu približevanju ustavno zahtevani enakosti med volivci in kandidati po načelu “en volivec – en glas”, pa tudi spremembe volilnih okrajev in izenačitve po številu volilnih upravičencev med njimi ne bodo odpravile druge pomembne in bistvene ustavne zahteve, da naj imajo volivci (in ne politične stranke!) ključen in odločilen vpliv na izvolitev kandidatov za poslance.
    Zgolj s spremembo in številčno izravnavo med volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev še ne bo odpravljena druga bistvena in ključna pomanjkljivost veljavnega sorazmernega volilnega sistema, in sicer absolutno dominanten in ustavno sporen prevelik vpliv najožjih strankarskih vodstev na postavitev kandidatnih list, ki so volivcem dejansko le ponujene v pasivno potrditev in ne v svobodno izbiro in izvolitev med več kandidati posamezne stranke.
    Več kot očitno je, da se večina parlamentarnih strank noče in ne želi odreči svojemu neustavnemu in nedemokratičnemu prevelikemu vplivu na izbiro poslancev za DZ RS. Kar pomeni, da tudi morebitni zgolj za silo in pod pritiskom odločbe Ustavnega sodišča RS spremenjeni sorazmerni volilni sistem še ne bo povečal vpliva volivcev na izbiro poslancev. V skladu s tem polovičarskim ukrepom pa se ne bo niti povečala svoboda in avtonomija izvoljenih poslancev, niti se ne bo dvignila zainteresiranost volivcev za volitve in volilna udeležba, pa tudi zaupanje volivcev v izvoljene poslance s s tem ne bo bistveno okrepila.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime