Pahor in Tonin o "naši ljubi domovini", za katero se je "vredno boriti"

Vir posnetka: arhiv MMC RTV
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je državni praznik, s katerim obeležujemo največji dogodek v zgodovini slovenskega naroda - osamosvojitev in vzpostavitev lastne samostojne in neodvisne države Slovenije.

Na Domovini povzemamo slavnostna govora prvega in drugega človeka v tej državi - predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika državnega zbora, mag. Mateja Tonina - ter ju na kratko komentiramo.

Povejmo, da smo srečni, ker imamo svojo Slovenijo


Predsednik RS Borut Pahor je kot slavnostni govornik na osrednji državni proslavi dan državnosti označil za "osrednji praznik naše ljube domovine,"  ki nas  ponosno spominja na "enkraten, veličasten, magičen zgodovinski trenutek, ko je bila razglašena samostojnost in neodvisnost naše Slovenije."

Ob tem nas lahko ponese malo slovesnega navdušenja, kar pa ne pomeni, da zaslepljeno hvalimo vse, kar smo dosegli, je nadaljeval Pahor. "Bolj kot na običajne dni pa vsaj enkrat na leto na glas povejmo, da smo srečni, ker imamo svojo Slovenijo."

V nadaljevanju je predsednik izpostavil zavedanje, da sicer še nismo rešili vseh problemov. Po njegovo je razumljivo, da smo glede vsega tega kritični. Vendar nam brez lastne države ne bi bilo bolje in prav je, da "ponosno opazimo velikanske spremembe in sijajne dosežke, ki so nam uspeli."

Borut Pahor: "Brez samostojne Slovenije ne bi bilo izgledov za boljšo prihodnost. Brez lastne države bi bili odvisni od volje drugih. V skladu z našo suvereno voljo pa od ustanovitve svoje države zdaj počasi, a trmasto in smelo obračamo stvari na bolje."


Kot pravi, smo v dobrega četrt stoletja iz naroda prerasli v nacijo, iz totalitarizma v demokracijo, iz dežele v neodvisno in samostojno državo, ki je priznana enakovredna članica evropske in svetovne družine narodov in držav. Pri tem je slovenščina uradni jezik EU, po svetu imamo številne prijatelje in nobenega sovražnika ter mednarodni ugled države z veliko prihodnostjo.

A če bi se proti naši volji zgodilo karkoli, kar bi temeljito preizkušalo naše nacionalne in državne sposobnosti, potem smo, tako Pahor, "enotni absolutno sposobni zavarovati vse naše nacionalne in državne interese v prid miru, varnosti in blaginje naših ljudi."

Borut Pahor: "Nič ne vemo, kaj se bo zgodilo v prihodnjega četrt stoletja. Toda, če bomo držali skupaj, bomo vse, še tako dramatične spremembe sveta okoli nas obrnili v prid naših narodnih stremljenj."


Po predsednikovih besedah je še pomembno zavedanje, da smo sposobni uresničiti stoletne sanje in da znamo rešiti velikanske probleme, če nas povezujejo medsebojno spoštovanje, sodelovanje, solidarnost, zaupanje in čisto človeška dobrota.

"Lepo bo, če nas bo vse na praznik spremljal občutek sreče, ponosa na našo državo in ljubezen do naše domovine," je svoj govor na osrednji proslavi zaključil predsednik republike.

Slovenijo moramo graditi na svobodi, pravičnosti in varnosti


Predsednik državnega zbora Matej Tonin je svoj govor zastavil skozi zgodovinsko retrospektivo, začinjeno z osebno noto: "Sem pripadnik srečne generacije. Prvi razred osnovne šole sem začel obiskovati v Jugoslaviji, zaključil pa sem ga v neodvisni Sloveniji." 

Posebej je izpostavil dolžno hvaležnost do vseh ki so za domovino dali največ - svoje življenje. "Pri tem pa je bila naša edina sreča, da smo v ključnih trenutkih kot narod ostali enotni," je nadaljeval ter prešel v sedanjost:

"Državljani smo se na referendumu o EU in NATO odločili, da želimo biti del zahodnega sveta, ki stavi na demokracijo in spoštovanje človekovih pravic," je umestil Slovenijo ter jo v nadaljevanju primerjal z "raznolikim koščkom nebes na zemlji," ki jih ne najdete nikjer.

In kot pravi 34-letni predsednik državnega zbora, je Slovenija preveč lepa, da bi nad njo obupali.

A pri tem smo, tako Tonin, blaginjo dolžni zagotoviti vsem, ne le peščici.

Matej Tonin: "Če smo v Jugoslaviji po kavbojke hodili v Trst, v Celovec pa po banane in kavo, imamo danes vsega tega tudi v izobilju. Dolžnost politike pa je, da ustvari okolje, kjer si bo prav vsak državljan te
dobrine lahko tudi kupil. Ne pa jih samo gledal." 


Zaobšel ni tudi institucije, kateri predseduje: "Ta hiša mora v prihodnjih mescih poskrbeti za okolje, ki je bolj naklonjeno raziskovanju in razvoju," je dejal ter nekaj kasneje dodal še eno poslanstvo novega parlamentarnega sklica. Izrazil je skrb nad volilno udeležbo v zadnjih letih, prvi znak za pozitivne spremembe pa so lahko po njegovem prav dejanja in izrečene besede v hramu demokracije. "Vsak izmed nas v sebi nosi moč sprememb," je prepričan Tonin.

Z nekaj stavki se je dotaknil še aktualne migrantske krize, ki jo je po njegovem treba reševati na izvoru z vzpostavitvijo miru in zagotovitvijo razvojne pomoči na Bližnjem vzhodu in v Afriki.

Slovenijo moramo po njegovem graditi na svobodi, pravičnosti in varnosti. Obenem pa moramo od "ta država" preiti k "moja država".

Matej Tonin: "Republika Slovenija ni nekaj tam daleč, ampak je moja domovina, za katero se je vredno boriti ... skupaj pojmo Zdravljico, ponosno položimo dlan na srce, kajti živimo na prelepem koščku Zemlje." 


Zadnji del govora pa je novoizvoljeni predsednik DZ namenil pozivu k razumevanju in sodelovanju:

"Slovenke in Slovenci smo različni, ni pa nobene potrebe, da smo večno razdeljeni. Spoštujmo različnost in dovolimo, da nas ta bogati in ne deli," je dejal Tonin in dodal:

"Pogovarjamo se med seboj, saj bomo kljub razlikam vedno živeli skupaj. Boljše kot se bomo razumeli, hitreje se bomo razvijali." 

"Ko se bomo še medsebojno vzpodbujali in se veselili uspehov drug drugega, takrat bo jasno, da za Slovenijo še vedno obstaja upanje," je zaokrožil svoj govor ter dodal še voščilo Republiki Sloveniji.

KOMENTAR: Uredništvo
Pahor prepričeval, zakaj nam je bolje kot v Jugi, Tonin si je izposojal od Levice
Dva predsednik, dva govora. Pahorjev je bil bolj poetičen in na trenutke začinjen s čustveno noto. Predsednik republike se je ukvarjal predvsem s poudarjanjem tega, kaj vse smo s samostojno Slovenijo pridobili. S tem je, namerno ali ne, odgovoril na dokaj razširjen pesimizem in negativizem, prepleten z utopično nostalgijo po "boljših" časih bivše SFRJ, ki ni utemeljena ne v statistikah, še manj pa v realnem življenju. Nič čudnega, da mu bivši predsednik Kučan, sedeč v prvi vrsti, ob koncu govora ni ploskal. Po drugi strani je bil govorniški nastop predsednika državnega zbora Mateja Tonina zastavljen bolj na razumski osnovi. Sprehodil se je skozi ključne mejnike slovenske novejše zgodovine, predvsem procesa osamosvojitve ter vanje vključeval utrinke lastnega doživljanja teh usodnih trenutkov za slovenski narod. Predvsem pa se je ukvarjal s tem, kaj Slovenija potrebuje danes. Ob tem je med drugim izpostavil "blaginjo za vse in ne le za peščico" ter skrb za okolje, ki je "bolj naklonjeno raziskovanju in razvoju." Obe paroli si je, najbrž nehote, izposodil pri Levici, saj je prva naslov njenega volilnega programa, druga pa njegova pomembna točka. Kakorkoli, nedvomno so predstave enih in drugih, kako "blaginjo za vse" tudi doseči, povsem različne, a vseeno se "izposoja" lepo ujema s Toninovimi zaključnimi pozivi k preseganju razdeljenosti, iskanju skupnih točk ter boljšem razumevanju. Vsekakor pa to še ne pomeni, da jo lahko razumemo kot napoved kakšne nove potencialne koalicijske kombinacije. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike