Foto: Twitter profil predsednika republike

Predsednik republike Borut Pahor se je danes na skupnem srečanju sestal s predsedniki parlamentarnih strank, razen s predstavnikoma Levice in LMŠ, ki vsakršno sodelovanje a priori zavračata. Govorili so zlasti o izhodu iz krize zaradi epidemije covida-19 in predsedovanju EU.

Vsi skupaj so s sestanka prišli s sklonjenimi glavami, a priznavajo, da je sestanek koristen vsaj za to, da so se o nekaterih stvareh pogovorili. V SD pa so strankam celo predlagali predčasne volitve.

Še pred srečanjem pa je predsednik vlade Janez Janša vsem parlamentarnim strankam ponudil roko sodelovanja s predlogom sporazuma o sodelovanju. Vabi jih, da bi skupaj naredili izhodno strategijo za izstop iz epidemije, načrt za predsedovanje EU in nujne strukturne reforme.

A vse kaže, da nobeden od vodij strank leve opozicije ni prepoznal svoje priložnosti, da Janšo z nepredvidljivim odzivom dobijo na levi nogi in igro obrnejo v svoj prid, pišemo v komentarju uredništva.

Povabilu predsednika republike so se odzvali Janez Janša (SDS), Tanja Fajon (SD), Zdravko Počivalšek (SMC), Matej Tonin (NSi), Karl Erjavec (DeSUS), Alenka Bratušek (SAB) in Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS). Vabilo sta zavrnila predsednik LMŠ Marjan Šarec in koordinator Levice Luka Mesec.

Pahor, ki se je že večkrat javno zavzel za vzpostavitev dialoga in sodelovanja med parlamentarnimi strankami, je prepričan, da bi bili tudi pri soočanju z epidemijo uspešnejši, če bi bilo vzpostavljeno sodelovanje.

Predsednik republike: Nismo premaknili gore, delamo pa korake naprej

Predsednik republike je na novinarski konferenci povedal, da je vesel, da se je sestanek zgodil. Razprava je bila po njegovem mnenju na trenutke zelo polemična, a ves čas spoštljiva. “Bilo je z vseh strani rečeno in zdi se mi pomembno, da je to neko skupno spoznanje, da sta zaupanje in sodelovanje dvosmerna cesta. Ni mogoče samo pričakovati od drugih, da ti bodo zaupali in da bodo razumeli tvoja stališča, moraš biti pripravljen tudi ti pripravljen, da se potrudiš zaupati tistim, ki imajo drugačna politična stališča.”

»Sestanek sem zaključil z ugotovitvijo, da ima poleg stisk in ostalih problemov Slovenija neverjetno priložnost, da premaga krizo in morda naredi še nekatere nujno potrebne strukturne reforme in uspešno predseduje EU,« je dejal Pahor.

Poudaril je, da je bilo med debato govora tudi o predčasnih volitvah. A skupaj so se zmenili, da bo v marcu potekal na Brdu politični in strokovni vrh Slovenije, kjer bodo reševali stvari za nazaj in načrtovali načrt izhodne strategije po epidemiji. »Ne bom rekel, da to premika gore, ampak je pomemben korak do tega, da gremo skupaj naprej. Sodelovanje je pomembno zato, ker mislimo različno,« je še dejal Pahor.

Janša: Pogovor koristen, a najbrž neuspešen

»Pogovor je bil koristen, težko pa rečem, da je bil uspešen,« so bile uvodne besede Janeza Janše. Poudaril je, da se vlado ruši že od samega začetka, šele po 11. mesecih pa so nastopili pogoji za to, da smo se začeli pogovarjati.

Poudaril je tudi, da ne vidi možnosti za sodelovanje s strani opozicije, saj da je le-ta nakazala, da je to ne zanima. Še enkrat jih je povabil k sodelovanju na podlagi današnjega predloga sporazuma.

Fajonova: Najboljša možnost bi bile predčasne volitve, a naklonjenosti temu ni

»Izkoristila sem priložnost, da na sestanku omenim vse napake, ki jih počne sedanja vlada. Imamo krizo soočanja z epidemijo in nezaupanjem ljudi v dejanja te vlade,« je po sestanku dejala Tanja Fajon, predsednica SD.

Vsem je predlagala, da je najbolje, da gredo vse stranke na predčasne volitve, do katerih pa ima ključ samo Janez Janša. Meni, da bi bila to najboljša pot za Slovenijo in za njene državljane, toda poudarila je, da naklonjenosti predlogu ni.

Minimalno, kar pričakuje za začetek sodelovanja je, da vlada odstrani oznako ‘interno’ iz dokumenta o načrtu okrevanja. »Ne verjamem, da je predlog sporazuma iskren, saj smo pred časom že predlagali različne predloge vladi, pa ni nobenega sprejela. Najprej se moramo prepričati, da vlada misli resno.«

Alenka Bratušek pa je dejala, da če je Slovenija v krizi, smo v krizi vsi. »Dokler bo samo odstotek možnosti, da taki sestanki naredijo preboj, se jih bom z veseljem udeleževala. V iskrene namene predsednika vlade dvomimo, saj smo ga že pozvali k sodelovanju. Imel je kar tri pobude.«

Podpredsednika vlade: Sodelovanje nas pelje naprej

»Nikamor ne bomo prišli, če bomo zadeve gradili na preteklosti in iskali krivce za vse stvari. Premagati moramo zdravstveno krizo, potrebujemo dogovor za okrevanje slovenskega gospodarstva. Žalosti me, da del KUL-a ni sprejel vabila na tale sestanek. Upam, da bomo vsaj na minimalnem delu našli možnosti, da poiščemo rešitve za najpomembnejše stvari,« je dejal predsednik SMC Zdravko Počivalšek.

»Naše razlike so velike, a imamo vsi skupaj veliko odgovornost za našo državo. Le če bomo sodelovali bomo našo državo peljali naprej. Če se združimo, so lahko konflikti manjši,« je dejal predsednik NSi Matej Tonin.

Jelinčič: Slišali smo precej zblojenih variant opozicije

»Razen SNS nihče ne želi sodelovati pri sporazumu. Ostali del opozicije kot kaže ruši prihodnost naše države. Slišali smo precej različnih variant opozicije, ki so bile precej zblojene. Kot da bi opozicija pripravljala projekt križanja podgane s kolovratom,« je bil slikovit Jelinčič.

»Vse, kar smo dobili od opozicije, je bila grožnja Fajonove, da bodo na Evropski komisiji obdelovali tudi Slovenijo in pa njihova napoved, da je najbolje, da gremo na predčasne volitve,« je dejal Jelinčič.

Janša s konkretnim predlogom za sodelovanje ponuja roko opoziciji

Iz kabineta premierja Janeza Janše so vsem predsednikom in predsednicama parlamentarnih strank ter poslancema narodnih skupnosti v državnem zboru že pred samim sestankom pri predsedniku Pahorju posredovali predlog sporazuma o sodelovanju pri oblikovanju odgovorov na temeljne razvojne izzive v obdobju 2021-2022. Med drugim gre za okrevanje po epidemiji, predsedovanje Svetu EU in nekatere reforme.

S podpisom sporazuma bi izrazili “voljo in namero”, da oblikovanje izhodne strategije iz časa epidemije, predsedovanje Svetu EU ter nekatere nujne sistemske reforme sooblikujejo skupaj, ne glede na to, ali so posamezne politične stranke v koaliciji ali opoziciji.

Kot predvideva predlog sporazuma, njegov podpis nobene od strank ne bi zavezoval k vnaprejšnjemu soglasju k posamičnim zakonskim predlogom. Sporazum pa tudi ne bi vplival na ustaljene postopke delovanja koalicije.

V predlogu je predvideno, da bo vlada vsem podpisnikom v 30 dneh po podpisu predložila konkreten, časovno določen normativni program aktivnosti vlade za tekoče leto oz. v letu 2022 do konca mandata. Podpisnice sporazuma iz opozicije in poslanca narodnosti pa bodo nato v sedmih dneh sporočile, pri katerih zakonih, predvidenih v normativnem programu, želijo sodelovati.

Tako bodo določeni zakoni predmet usklajevanja med posameznim predlagateljem zakona in opozicijskimi podpisnicami sporazuma ter poslancema narodnosti. S sporazumom bi določili postopek usklajevanj. Stranke, podpisnice sporazuma, bi tudi ustanovile partnerski svet kot posvetovalni organ, v katerem bi sodelovali predsedniki strank, podpisnice sporazuma in predstavnika narodnosti.

Leva opozicija zamudila priložnost, da bika zagrabi ta roge
Epilog sestanka pri predsedniku države in odzivov na poslan predlog sodelovanja s strani predsednika vlade je predvidljiv in pričakovan – nobena od opozicijskih strank sodelovanja z vlado ne bo zagrabila, četudi bi to bilo v dobro Slovenije.

Predsednik vlade tako ostaja v politični strateški prednosti – še enkrat več lahko pred javnostjo dokaže, da ni on tisti, ki je izključevalni rušitelj, temveč prav on ponuja roko v dobro ljudi, voditelji leve opozicije pa ne zmorejo preko lastnih zamer, nestrinjanj, lahko bi tudi dejali lastne omejenosti.

Izkušen in inteligenten politik bi ravnal drugače – tekmeca bi presenetil, zagrabil ponujeno roko in sprejel pro-aktivno držo pri reševanju epidemiološke situacije. S tem bi predsednika vlade dobil na levi nogi – na scenariju, ki ga ni predvidel, in, še z malo dodatne spretnosti, to igro obrnil v svoj prid.

A voditelji leve opozicije še enkrat več dokazujejo, da niso politiki ranga svojega predhodnika – Boruta Pahorja. Ta je priložnost, ko je bila ponujena njemu, znal zagrabiti in na njej praktično zgradil politično kariero – z zmago na volitvah leta 2008, slednjo pa okronal še z dvojno zmago na predsedniških volitvah. Tokrat je priložnost za enak manever ponudil svojim naslednikom, a ti so jo gladko izpustili iz rok.

Več o slovenski politiki (ne)sodelovanja v jutrišnjem komentarju Roka Freliha.

11 KOMENTARJI

  1. Tovarišu Janezu Janši pošten človek NE SME REČI,niti dober dan,ne pa še sodelovati z njim.
    S čim pa v šahu tovariš Janez Janša drži v šahu Pahorja,je drugo vprašanje.Pahor namreč dela vse,da se ne bi zameril tovarišu Janezu Janši,ker v nasprotnem primeru,bi težko v miru oddelal svoj mandat.To je več kot OČITNO.

  2. Ne glede na zamere, ki obstajajo med poloma in ki jih – bodimo pošteni – razkazuje predvsem leva politična opcija, bi bilo prav, da bi sprejeli ponujeno sodelovanje. Vendarle so vse stranke zavezane k delovanju v interesu Slovenije in Slovencev. Zrel politik bi slednje znal postaviti pred lastne zamere.

    Nekateri komentatorji zgoraj trdijo, da je sodelovanje z Janšo nemogoče. Sprašujem se na podlagi katerih izkušenj, saj poslanci iz SMC in DESUS – ti ki dejansko sodelujejo v ali z vlado vedo povedati, da je sodelovanje s to vlado bolje organizirano in bolj konstruktivno, kot s prejšnjo.

    • saj Desus bo sodeloval… kot dvoživka, kot je lepo opisal dr. Lahovnik. Lahko pa bi kot del koalicije, če šef stranke ne bi uganjal norosti. Sedaj, ko je jasno, da mu znotrajstankarske čiste ne bodo uspele, ker v stranki nima svoje večine, bo pa hkrati opozicija in neformalna koalicija, v stilu izuma levice v prejšnji vladi. Only in Slovenia…

  3. S čim Janša drži Pahorja? Jao, res imate spomin človeške ribice…vsi pozabili na TEŠ 6??? Kdo je bil takrat predsednik vlade? Iz katerih političnih opcij izhaja “šaleški lobi” ( največja ekonomsko-politična koalicija v SLO doslej – SD in SDS!!!). In kaj je Pahor pričal na preiskovalni? Da je imel takrat preveč dela z arbitražo s Hrvati ( beri: slinjenje s Kosorjevo), da bi se lahko zanimal še za 600 milijonsko(!) povečanje investicije v TEŠ!? Iz istih razlogov je tudi Lahovnik (takrat gospodarski minister) “čudežno” prestopil na Janševo stran…nič bat, se bo na Dobu našlo teh nekaj praznih postelj..če prej ne, ko bo JJ dočakl pravno državo, po kateri menda tako hrepeni…mu čisto glih ne verjamem…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime