Padec J. K. Rowling z mesta liberalne ženske ikone in antirasistke na nestrpno, razno-fobno in osovraženo ˝desničarko˝

Prvi napadi na J. K. Rowlingino leposlovje so leteli na detektivski roman Sviloprejka. Foto: Pia Kos
POSLUŠAJ ČLANEK
J. K. Rowling, slovita britanska pisateljica in ena najbolj branih avtoric na svetu, znana predvsem po knjižni zbirki in filmski franšizi Harry Potter, se je znova znašla v nemilosti progresivne levice. 

Nova zgodba, stara sodba, bi lahko zapisali ob dogajanju glede njenega najnovejšega dela The Ink Black Heart, šeste knjige zbirke o detektivu Cormoranu Striku. Roman govori o umoru uspešne ustvarjalke Youtube serije, deležne internetnega sovraštva in pritiskov oboževalcev.  

Podobnosti med umorjenim likom v romanu in Rowlinginim življenjem kritiki iščejo v prikazu, da je pri obeh moralno zgražanje javnosti nepravično. Ta je v njihovih očeh nesprejemljiv, ker gre pri obeh za dejansko nestrpnost. Zato je delo dojeto kot dobrih tisoč strani samopomilovanja in deležno posmeha ter jeze.  

Ironično je bila avtorica pred kratkim žrtev dokazano nepravičnih obtožb homofobije na podlagi lažnega tvita, ki ga nikoli ni objavila, vendar navdih osebnih izkušenj zanika. Knjigo naj bi začela pisati prej.  

Na strani Goodreads se vrstijo komentarji z eno zvezdico, najslabšo možno oceno, ki načeloma vsebujejo moralne sodbe avtoričinih ˝kontroverznih˝ mnenj. Bralci, ki so delo vrednotili pozitivno, v komentarjih opozarjajo na neutemeljenost enozvezdičnih zgražanj in sklepajo, da najglasnejši Goodreads kritiki, anti-Rowling aktivisti, romana sploh niso prebrali.  

The Ink Black Heart je bila deležna tudi številnih medijskih poročanj, kjer se komentatorji zgražajo nad avtoričino ˝proti-LGBT˝ držo in raznovrstno ˝nestrpnostjo˝, pogosto z zavajujočimi naslovi, ki na primer napeljujejo, da je romanova rdeča nit umor ženske, obtožene transfobije. Le redki novinarji so se nove detektivke lotili s sorazmerno objektivnostjo in ugotovili, da vsebina ne izraža transfobije, četudi so mnenja J. K. Rowling vsekakor ˝žaljiva˝ in ˝nevarna˝.   

https://twitter.com/omgembroidery/status/1503809253819269123?s=20&t=Xx3r0HJnVejewFSSa5CCzw

Kljub glasnim kritikam pa umor v zgodbi ni povezan z LGBTQ, pač pa z določenimi poslovnimi odločitvami, ki jih oboževalci ne odobravajo. Ena bistvenih tem dela je namreč nezdrava narava ˝črednega nagona˝ na socialnih omrežjih, s čimer ima pisateljica kopico izkušenj, vključno z grožnjami, ki jih je bila deležna avgusta letos po napadu na pisatelja Salmana Rushdieja

The Ink Black Heart se je septembra uvrstil na mesto četrte najbolj prodajane knjige lestvice Los Angeles Times. 

Rowlingova, podpisana tudi s psevdonimom Robert Galbraith, ki ga uporablja za romane o detektivu Cormoranu Striku, je bila v zadnjih letih zaradi svojih javnih stališč na temo transspolnosti že večkrat deležna obtožb o nestrpnosti, ki so nanjo letele s strani LGBTQ.  

Pretekle obsodbe njene detektivske literature so letele na vlogo transspolnega lika v romanu Sviloprejka, ki si je, v duhu umetniške svobode in kreativnosti, oznako transfobije prislužil, ker je v zgodbo o morilcih in zločincih vključil tudi ˝agresivno˝ transspolno žensko, in sicer brez izrazito negativne vloge.   

Spori znotraj levičarstva


Začelo se je leta 2018 na Twitterju. Rowlingova, sicer zastopnica feminizma in drugih aspektov progresivne politike, je všečkala tvit, ki je v feministično anekdoto vključil frazo ˝moški v oblekah˝ (men in dresses), in s tem načela svoj ˝tolerantni˝ imidž. 

Čivk naj bi namreč slabšalno naslavljal transspolne ženske (moške, ki se identificirajo kot ženske) in Rowlingova naj bi z njim pokazala, da ne verjame v sodobno ideologijo spolov. Ključna predpostavka ideologije je, da samoidentifikacija določa spol, iz česar izhaja tudi slavni slogan ˝trans ženske so ženske!˝ (trans women are women). S tem kvazi heretičnim dejanjem si je nakopala precejšnje sovraštvo levičarskih ideologov in izgubila del svojih oboževalcev.  

Sprva se je govorilo o spodrsljaju, vendar je avtorica kmalu opustila izgovore in zavzela drugačno držo ter na Twitterju izrazila podporo raziskovalki, ki je bila odpuščena zaradi ˝transfobnih tvitov˝. Pričela je javno problematizirati nekatere vidike transspolne ideologije, ki jih je prepoznala za nesmiselne ali škodljive.  

https://twitter.com/zekerchief/status/1269397034462658561?s=20&t=A64HrjWPeevd17pn_97-jQ

Nato se je zapletla v več ˝vojn˝ na Twitterju in objavila esej (ali ˝transfobni manifest˝, po mnenju kritikov), v katerem je podrobneje razložila svoja stališča. Leta 2020 je knjiga Nemirna kri, z zgodbo o morilcu, ki se je za zalezovanje žrtev preoblačil v žensko, spet sprožila naval sovraštva. Zdaj se sooča z novim. 



 
KOMENTAR: Pia Kos
Zanimivo je, kako hitro je sodobna levica pripravljena izgnati lastne člane.
J. K. Rowling je že pred afero pričela ˝za nazaj˝ popravljati like zbirke Harry Potter tako, da jim je dodala homoseksualno usmerjenost in s tem zagotovila zadostno ˝reprezentacijo˝. To je počela tudi tekom svoje odcepitve od progresivcev zaradi domnevne transfobnosti, a ji ni pomagalo, da bi se oprala grešne oznake nestrpnosti. Pisateljica je kaj hitro padla z mesta liberalne ženske ikone in antirasistke na nestrpno, razno-fobno in osovraženo ˝desničarko˝. Po vsakršnem razumnem kriterju je seveda ne bi umestili med konservativce, vendar se zdi danes vsak najmanjši lapsus v političnih stališčih dovolj, da posameznika trajno zaznamuje kot nasprotnika progresivne misli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike