Padec berlinskega zidu je del nasmeha zgodovine
POSLUŠAJ ČLANEK
Padec berlinskega zidu je del nasmeha zgodovine, ki ga je doživela moja generacija. Spominjam se mojega tasta, ki je tisti dan rekel: "Nisem verjel, da je to mogoče. Odslej bom hvalil Boga za vsak dan, ki ga bom še doživel."
Pomembno je, da so sile slovenske pomladi razumele politično razrahljano situacijo v Evropi in se odločile, da jo izkoristijo za uresničitev največjega političnega cilja slovenskega naroda - demokratično in samostojno slovensko državo. Še bolj pomembno pa je, da so s to idejo zmagale prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni, dobile zanjo dodatno in plebiscitarno potrditev na referendumu in jo na koncu, pripravljene na vojno, uspešno uresničile.
Pomembno je, da je padla z zidom, oziroma za njim, železna zavesa od Baltika do Jadrana. Berlinskega zidu nimamo več, imamo pa nov zid v Ukrajini. Mentalne in vedenjske zavese pa še vedno padajo, v Sloveniji sorazmerno počasi.
V tistem času sem imel priliko srečati voditelje, kot so bili Helmut Kohl, Alois Mock, Margaret Thatcher, Jacques Chirac, ... ki so imeli jasne vizije in smisel za zgodovino, pa tudi izkušnje s tem ali drugim totalitarizmom.
Sedaj prevzema oblastne vloge nova generacija, ki teh izkušenj nima. Smo pred medgeneracijsko odgovornostjo, da ne pride do diskontinuitete evropskega projekta.
Doživel sem razdeljeno Evropo in take slike ne bi rad nikoli več gledal. Rad pa bi videl, da bi naše mlade generacije v šoli na verodostojen način izvedele, zakaj je prišlo do padca berlinskega zidu, do kolapsa komunizma ter kako in zakaj se je zgodila slovenska osamosvojitev. Če tega ne bomo vedeli, tudi ne bomo vedeli, kaj je treba braniti v prihodnosti.
[podcast_playlist series="padec-zidu" limit="7"]
Pomembno je, da so sile slovenske pomladi razumele politično razrahljano situacijo v Evropi in se odločile, da jo izkoristijo za uresničitev največjega političnega cilja slovenskega naroda - demokratično in samostojno slovensko državo. Še bolj pomembno pa je, da so s to idejo zmagale prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni, dobile zanjo dodatno in plebiscitarno potrditev na referendumu in jo na koncu, pripravljene na vojno, uspešno uresničile.
Pomembno je, da je padla z zidom, oziroma za njim, železna zavesa od Baltika do Jadrana. Berlinskega zidu nimamo več, imamo pa nov zid v Ukrajini. Mentalne in vedenjske zavese pa še vedno padajo, v Sloveniji sorazmerno počasi.
Smo pred medgeneracijsko odgovornostjo, da ne pride do diskontinuitete evropskega projekta.
V tistem času sem imel priliko srečati voditelje, kot so bili Helmut Kohl, Alois Mock, Margaret Thatcher, Jacques Chirac, ... ki so imeli jasne vizije in smisel za zgodovino, pa tudi izkušnje s tem ali drugim totalitarizmom.
Sedaj prevzema oblastne vloge nova generacija, ki teh izkušenj nima. Smo pred medgeneracijsko odgovornostjo, da ne pride do diskontinuitete evropskega projekta.
Doživel sem razdeljeno Evropo in take slike ne bi rad nikoli več gledal. Rad pa bi videl, da bi naše mlade generacije v šoli na verodostojen način izvedele, zakaj je prišlo do padca berlinskega zidu, do kolapsa komunizma ter kako in zakaj se je zgodila slovenska osamosvojitev. Če tega ne bomo vedeli, tudi ne bomo vedeli, kaj je treba braniti v prihodnosti.
[podcast_playlist series="padec-zidu" limit="7"]
Današnji dan na Domovina.je posvečamo spominu na zgodovinsko prelomnico - 30. obletnici padca berlinskega zidu in sesutja komunističnih sistemov za železno zaveso, od Baltika do Jadrana.
Približno na vsaki dve uri bomo objavili razmišljanje enega od sodelujočih avtorjev. Tekom dneva boste tako lahko prebirali razmišljanja dr. Žige Turka, dr. Antona Stresa, Lojzeta Peterleta, mag. Tanje Porčnik, dr. Mateja Avblja, Blaža Podobnika in Martina Nahtigala.
Približno na vsaki dve uri bomo objavili razmišljanje enega od sodelujočih avtorjev. Tekom dneva boste tako lahko prebirali razmišljanja dr. Žige Turka, dr. Antona Stresa, Lojzeta Peterleta, mag. Tanje Porčnik, dr. Mateja Avblja, Blaža Podobnika in Martina Nahtigala.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.