Pa vi sploh veste, kaj bi radi s to EU?

Tadeja Zabret

Embed from Getty Images

Te dni so vse oči usmerjene v Brexit. Britanski poslanci se niso odločili za nobeno izmed predlaganih možnosti Brexita. In tako ta, za kak dan še skupaj z novo prepovedjo plastičnih krožnikov in pribora ter debat o tem, ali bi raje zimski ali poletni čas, jemlje pozornost vse bližjim, za Evropo strašno pomembnim volitvam.

Če se v britanskem parlamentu, kot pri nas o času, prerekajo, ali bi – ali morda nebi – prostovoljno odrezali roke Evropski uniji, se slednja vsaj res dobro pretvarja, da bo brez Britacev lahko prav tako živela dalje, kot z njimi. A se ob tej morebitni samovoljni amputaciji premalo ukvarja z drugimi poškodbami organizma, ki bo kmalu dobil novo srce. Vsa EU je ob tem prav brexično negotova.

Ostala sem brez Šarca


Sever proti jugu, vzhod proti zahodu, pa populisti, nacionalisti in vsi tisti vmes, za katere se močno posplošeno, kot to dojema nek povprečni evropski volivec, zdi, da so v politiki nekako isti – egoisti. In predvsem zelo oddaljeni, birokrati in elita, ki na »naš« račun vleče dobre plače. Nezavidljivo zdravstveno stanje. Če bi se dogajalo v Sloveniji, bi vajeti že zdavnaj prevzel Marjan Šarec. Ali vsaj povedal kako krepko. Ali vsaj kako čudno metaforo. A glej ga zlomka – tokrat vendar ne. Jaz sem se pa že veselila, da bom v živo spremljala ta zgodovinski dogodek.

A morda Šarec vseeno tudi ne ve, kaj bi povedal. Iz njegovih potez ni jasno, v katero smer pelje Slovenijo, kje je potem še vizija EU … Priznajte, odgovor na vprašanje, kako z EU naprej, res ni lahek. Tudi evroposlanci raje pokažejo »svoje« uspehe, kot vizijo za prihodnost.

Ko sem pred letom dni o prihodnosti EU govorila s kolegi na hamburški univerzi, nam je bilo jasno, da ima vsak – mnogokrat izhajajoč iz svojega dela Evrope – svoj pogled nanjo. In predvsem, da Nemci o problemih, npr. na Hrvaškem, vedo tako malo, kot obratno. In pri politikih ni dosti drugače.
Treba se je vprašati, zakaj zmagujejo evroskeptiki in zakaj milijoni Britancev želijo iz EU.

Kriza preživetja?


Letošnje evropske volitve ne bodo umirjene kot kakšne prej. Voditelji EU govorijo o »krizi preživetja« Unije. Ko bi Brexit le bil njen edini problem. Tako pa imamo finančne krize na jugu, totalitaristično obvladovanje medijev in pravosodja na Madžarskem in Poljskem, korupcijo v Romuniji, populizem je ravno zmagal še na Nizozemskem, a prej že kje drugje … za ugotovitev, da je nekaj močno narobe, ni treba močno napenjati možganov. In treba se je vprašati, zakaj zmagujejo evroskeptiki in zakaj milijoni Britancev želijo iz EU. S tem se EU premalo ukvarja.

Res je; ljudem je treba povedati, da je množica vprašanj, kjer EU stvari ne more reševati namesto držav samih, da pa skrbi za varnost, svobodo, človekove pravice, za prosto gibanje, delo, izobraževanje, zagotavlja mir, podpira gospodarstvo in nas, kolikor le lahko, podpira od spredaj in zadaj. In volivci bi bili neumni, če se ne bi zavedali, da z njo dejansko živijo bolje ter da vse večjega števila vprašanj posamezna država ne more reševati sama – pa naj gre za migracije, podnebne spremembe, globalizacijo … ne potrebujemo manj Evrope, ampak več. In za to so potrebne spremembe.

EU mora začeti nagovarjati ljudi v problemih, zaradi katerih zmagujejo populisti. Začenši z jasnim odgovorom na migracije širom Evrope in strategijo na tem področju, z ukrepi proti brezposelnosti predvsem v južnih državah, z manj birokracije in decentralizacijo. Že v Sloveniji je ob migracijah, mladih, ki bežijo na sever in nič kaj »evropskemu« standardu (če ga primerjamo npr. z Avstrijskim ali Nemškim) večkrat težko kazati prednosti EU – kaj šele v Grčiji ali Italiji!

Gotovo pomagajo na novo potrojena sredstva za program Erasmus in gotovo je tudi centru v interesu, da gre periferiji, v katero izvažajo, dobro. A potreben je tudi jasen signal, da EU ni le dogovor med Merklovo in Macronom, temveč, da rešuje aktualne probleme, da sliši tudi probleme majhnih in obrobnih, je na njihovi strani in dela zanje.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30