Dan Rudolfa Maistra: to so spomeniki, ulice in trgi v njegov spomin

23. novembra praznujemo dan Rudolfa Maistra, v čast slovenskemu generalu in borcu za severno mejo. Kot državni praznik sicer ni dela prost dan, praznujemo pa ga od leta 2005 dalje.

V času komunizma je bil ta veliki Slovenec in domoljub pozabljen, po demokratizaciji in osamosvojitvi pa so se po Sloveniji začeli pojavljati njegovi spomeniki ter ulice in trgi z njegovim imenom. 

Preverili smo, v katerih slovenskih mestih in krajih so ga tako počastili ter prelistali srednješolski učbenik z namenom ugotoviti, kakšno težo mu daje naš izobraževalni proces.

Članek je namenjen digitalnim naročnikom Domovine, kar lahko postanete spodaj. Izvedeli boste podrobnosti o tem, kje stoji 8 Maistrovih spomenikov, katera mesta in kraji imajo 27 po njem poimenovanih ulic ter 2 trga, in še marsikaj …

Ob stoletnici pohoda na Rim

28. oktobra mineva točno 100 let od zmage fašizma, ki je najprej sprožil pregon Slovencev, nato pa svet porinil v vojno.

Fašizem je sicer nastal po prvi svetovni vojni, toda motive za njegov nastanek zasledimo že v desničarskih in levičarskih radikalnih gibanjih, kot so nacionalizem, revolucionarni sindikalizem in futurizem, ki so se pojavila že pred fašizmom. Izraz »fašistično gibanje« zasledimo že leta 1915, označeval je združenje nove vrste, v katerem so se zbirali svobodno misleči politični gorečneži.

Celoten članek Renata Podberšiča ml. je na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.

 

Primorska ni bila anektirana

Ob praznovanju slovenskega nacionalnega praznika vrnitve Primorske matici Sloveniji so mnogi mediji praznik preimenovali. Natančneje, nekateri politiki praznik dosledno, enako kot zveza tako imenovanih »borcev«, imenujejo dan priključitve Primorske.

Nekateri se v šolah niso učili zgodovine. Ali pa se je vsaj niso naučili. Tako ne vedo, kaj je priključitev ali s tujko aneksija. Tudi izraza aneksijska kriza ne poznajo. Slednja se je zgodila, ko si je Avstro-Ogrska priključila Bosno in Hercegovino (1908). Večina prebivalstva Bosne si priključitve ni želela.

Celotna kolumna Tina Mamića je namenjena digitalnim naročnikom Domovine ter bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko, ta trenutek še po akcijski ceni 58,80 € letno, postanete s klikom spodaj.

Odkritje drugega najstarejšega zapisa v slovenščini 

V slavistični stroki in širši javnosti v zadnjih dneh odmeva ugotovitev, da so slovanski števniki od 1 do 10 iz Heiligenkreuškega (Svetokriškega) rokopisa (12. stol.) zapisani v zgodnji slovenščini. Slovenščina je po Brižinskih spomenikih tako dobila drugi najstarejši odkriti obsežnejši pisni vir.

Članek je ekskluzivno na voljo naročnikom in kupcem revije Domovina ter digitalnim naročnikom na Domovina.je. Če to še niste, lahko postanete spodaj, trenutno po precej nižji poletni ceni za digitalni dostop …

Cesarica je razumela

Zelo dolgo je že od časov cesarice Marije Terezije. Ja, to je tista, ki je rodila 16 otrok in silila naše prednike, da so začeli saditi krompir. Resnici na ljubo … Beri dalje