zgodovina

Stalinova depeša: Ali je bilo po zaslugi Brandtove vzhodne politike v Evropi res več desetletij miru?

|

Po vsem videzu prihajamo v čase, ko države ne vodi vlada, ampak nevladne organizacije (NVO) in bivši predsedniki, ki prevzemajo vladne funkcije. Takšni nevladni organizaciji sta npr. Inštitut 8. marec in Forum 21. Ena takšnih NVO je tudi Kučanova oz. Türkova skupina, ki v časopisu Dnevnik »poziva« vlade EU, zvezo Nato in Rusko federacijo, naj ustavijo vojno. (Tradicija izvira iz leta 2007, nadaljevala pa se je leta 2012 in pred volitvami 2022.) »Od vlad držav EU zahtevamo,« pravijo, »da vzpostavijo novo, dolgoročno evropsko varnostno arhitekturo, ki bo izraz strateških interesov evropskih držav …« Nevladne organizacije se običajno ne ukvarjajo z vladno politiko, ker zanjo niso pooblaščene. Nevladne organizacije praviloma skrbijo za analize, opozarjajo na probleme, vendar ne vodijo državne politike. 

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Zamolčana resnica v ozadju idealiziranega lika Franceta Prešerna

|

O literarnih dosežkih našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, je bilo napisano že kilometre papirja, o simpatičnih zgodbicah njegovega življenja tudi. Manj je znana njegova vloga starša in partnerja. 

Očitno imamo Slovenci takšno pomanjkanje junakov in takšno potrebo za njimi, da jih moramo, če jih ni, sami ustvariti. In s tem so si prešernoslovci preteklih obdobij vsekakor dali veliko dela in občasno tudi vroče krvi.

Idealizacija  Prešernovega lika je prisotna že več kot stoletje. Generacijam Slovencev je bil predstavljen kot dostojanstveni odvetnik, neustavljiv romantik in ljubeznivi doktor Fig.

Realna slika je bila mnogo manj romantična. Prešeren, ki je bil takrat preko trideset let star brezposelni pravnik z neurejenim življenjem, naj bi se ogrel za Julijo, ki je bila 16 letnica iz ene najpremožnejših ljubljanskih družin …

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Za vse obiskovalce Domovine je odprt članek: Bomo zaradi razuzdanosti in spolne nemorale Franceta prešerna preimenovali Prešernovo nagrado?

in del intervjuja z dr. Jankom Kosom:  Zasebno življenje Rupnika ali Makarovičeve ne more vplivati na vrednotenje umetniškega dela

Cigan(ar)ija 

|

Kljub politični korektnosti, kot po novem mnogi imenujejo ideološko cenzuro, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) navaja, da je beseda Cigan običajna in dovoljena. Za besedo cigan pa sta dve možni rabi, zaznamovana, tudi žaljiva, in nevtralna. 

Slovar ima prav. Če človeka ne maraš, ga namreč lahko užališ tudi z lepo besedo. Pav je nadvse lepa ptica, če pa rečeš, da je predsednik vlade pav, postane beseda žaljiva. Če nekdo ne mara Romov, tega noben slovar ne more prikriti. 

Dan Rudolfa Maistra: to so spomeniki, ulice in trgi v njegov spomin

|

23. novembra praznujemo dan Rudolfa Maistra, v čast slovenskemu generalu in borcu za severno mejo. Kot državni praznik sicer ni dela prost dan, praznujemo pa ga od leta 2005 dalje.

V času komunizma je bil ta veliki Slovenec in domoljub pozabljen, po demokratizaciji in osamosvojitvi pa so se po Sloveniji začeli pojavljati njegovi spomeniki ter ulice in trgi z njegovim imenom. 

Preverili smo, v katerih slovenskih mestih in krajih so ga tako počastili ter prelistali srednješolski učbenik z namenom ugotoviti, kakšno težo mu daje naš izobraževalni proces.

Članek je namenjen digitalnim naročnikom Domovine, kar lahko postanete spodaj. Izvedeli boste podrobnosti o tem, kje stoji 8 Maistrovih spomenikov, katera mesta in kraji imajo 27 po njem poimenovanih ulic ter 2 trga, in še marsikaj …

Ob stoletnici pohoda na Rim

|

28. oktobra mineva točno 100 let od zmage fašizma, ki je najprej sprožil pregon Slovencev, nato pa svet porinil v vojno.

Fašizem je sicer nastal po prvi svetovni vojni, toda motive za njegov nastanek zasledimo že v desničarskih in levičarskih radikalnih gibanjih, kot so nacionalizem, revolucionarni sindikalizem in futurizem, ki so se pojavila že pred fašizmom. Izraz »fašistično gibanje« zasledimo že leta 1915, označeval je združenje nove vrste, v katerem so se zbirali svobodno misleči politični gorečneži.

Celoten članek Renata Podberšiča ml. je na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.

 

Primorska ni bila anektirana

|

Ob praznovanju slovenskega nacionalnega praznika vrnitve Primorske matici Sloveniji so mnogi mediji praznik preimenovali. Natančneje, nekateri politiki praznik dosledno, enako kot zveza tako imenovanih »borcev«, imenujejo dan priključitve Primorske.

Nekateri se v šolah niso učili zgodovine. Ali pa se je vsaj niso naučili. Tako ne vedo, kaj je priključitev ali s tujko aneksija. Tudi izraza aneksijska kriza ne poznajo. Slednja se je zgodila, ko si je Avstro-Ogrska priključila Bosno in Hercegovino (1908). Večina prebivalstva Bosne si priključitve ni želela.

Celotna kolumna Tina Mamića je namenjena digitalnim naročnikom Domovine ter bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko, ta trenutek še po akcijski ceni 58,80 € letno, postanete s klikom spodaj.

Odkritje drugega najstarejšega zapisa v slovenščini 

|

V slavistični stroki in širši javnosti v zadnjih dneh odmeva ugotovitev, da so slovanski števniki od 1 do 10 iz Heiligenkreuškega (Svetokriškega) rokopisa (12. stol.) zapisani v zgodnji slovenščini. Slovenščina je po Brižinskih spomenikih tako dobila drugi najstarejši odkriti obsežnejši pisni vir.

Članek je ekskluzivno na voljo naročnikom in kupcem revije Domovina ter digitalnim naročnikom na Domovina.je. Če to še niste, lahko postanete spodaj, trenutno po precej nižji poletni ceni za digitalni dostop …

Cesarica je razumela

|

Zelo dolgo je že od časov cesarice Marije Terezije. Ja, to je tista, ki je rodila 16 otrok in silila naše prednike, da so začeli saditi krompir. Resnici na ljubo … Beri dalje