vladimir putin Archives

Rus Dimitrij Gramotnik: Da se Putin bori proti Ameriki in Natu, je propagandna laž, ki vžge pri Slovencih

6. februarja 2023 ob 9:3220. januarja 2023 ob 6:31 | Peter Merše

Dimitrij Gramotnik se je iz Rusije pred dvema letoma z ženo preselil v Slovenijo, preostanek njegove družine pa še naprej živi v Rusiji. V Sloveniji študira in dela, povezuje pa tudi rusko opozicijo režimu Vladimirja Putina. Skupina, v kateri je aktiven, si je nadela ime »Slova«, kar v prevodu pomeni beseda, ker verjamejo, da beseda lahko premaga tudi orožje. Skupina vključuje približno 140 ljudi, redki si upajo tudi javno spregovoriti.

Po poklicu je tržnik in oblikovalec, ukvarja pa se tudi z glasbo in umetnostjo. Zase pravi: »Nisem poslovnež ali politik. Kreativno razmišljam. V Slovenijo pa sem prišel zaradi študija in ker si želim živeti v družbi, kjer veljajo zakoni.« Slovenijo vidi kot povsem drug svet, kar se tega tiče, v primerjavi z Rusijo.

V Sloveniji živite dve leti, Rusijo ste zapustili še preden se je začela vojna. Zakaj?

To je bilo v začetku leta 2021. Takrat se je iz Nemčije v Rusijo vrnil Aleksej Navalni. Takoj po pristanku letala ga je še na letališču aretirala ruska policija. Gre za simbolno dejanje, sporočilo vsem, ki se ne strinjajo s Putinovim režimom in takrat sva z ženo ocenila, da je čas za odhod.

Sta bila z ženo politično aktivna v Rusiji?

Ne, nisem se ukvarjal s politiko. Vsekakor ne več od deljenja kakšne vsebine na družbenih omrežjih ali pa kakšne donacije organizaciji, ki zastopa politične zapornike v Rusiji. Nisem želel imeti težav s policijo, oblastjo ali celo iti v zapor. Tako nekako, kot funkcioniramo v glavnem vsi Rusi. Tako smo delovali v preteklosti, tako delujemo danes.

Odkar sem v Sloveniji, sem bolj aktiven. Ko sem prišel v Slovenijo, sem šel pred rusko veleposlaništvo s transparentom v podporo političnim zapornikom v Rusiji. Tukaj se čutim svobodnega in lahko povem svoje mnenje brez strahu, da bi zato moral v zapor.

Se je odnos Evropejcev do Rusov spremenil zaradi vojne v Ukrajini?

Slišal sem nekaj takšnih zgodb, da se je komu zgodila kakšna neprijetnost, kakšen vandalizem. Osebno pa nisem nikoli videl česa takega. Meni se nikoli ni zgodilo kaj takega. Od Slovencev sem bil vedno deležen samo podpore. Slovenci, ki vedo, da sem Rus, me povprašajo, kako je z mojo družino, vedno so razumevajoči. Razumejo, da je noro, kar počne Putin, in da je to katastrofa tudi za nas. Letos nisem doživel ničesar slabega zato, ker sem Rus.

Tudi od Ukrajincev ne. Pravzaprav sem bil slabega odnosa deležen samo od nekaterih drugih Rusov zaradi svojega prepričanja, da je ta vojna zločin. Več starih prijateljev, ali pa drugih Rusov, predvsem iz Rusije pa mi je pisalo, če sem sovražnik države.

Kaj pa domači, družina, ki še živi v Rusiji? Kako so oni sprejeli to pozicijo?

Moja starša sta dobro izobražena, kar je sicer velik privilegij. Moj oče je že kmalu po Putinovem vzponu na oblast rekel, da je Putin zločinec, da ne pomeni nič dobrega za Rusijo. Takrat, kot to sploh še ni bilo popularno, ko je Putin še med večino veljal za junaka. Tako da moji sorodniki razumejo in podpirajo mojo držo.

Poznam pa več ljudi, ki se jim je povsem podrl odnos s starši, brati, sestrami, ker nasprotujejo Putinu. So tudi že razpadale družine zaradi tega. Nekateri ruski starši odhod otrok v Evropo razumejo tudi kot izdajo naroda. To je velik problem za rusko skupnost, tudi državo, ki se bo še pokazal v prihodnosti. Moji na srečo niso taki.

Kako Rusi v Rusiji razumejo vojno v Ukrajini? Koliko sploh imajo informacij?

Odnos do vojne v Ukrajini je kompleksen. V Rusiji ni neodvisnih medijev. Ko to rečem, mislim resno in dobesedno, to ni kakšno pretiravanje ali metafora. Ljudje nimajo veliko virov informacij.

Kdor spremlja medije, sliši vladno propagando. Vsak si sicer lahko poišče informacije na spletu, ampak mnogi tega ne naredijo, pa tudi tam je veliko vladne propagande, od Facebooka, Youtuba, tudi Telegrama, ki je precej popularen. Marsikdo misli, da tam dobi verodostojne informacije, pa gre pogosto tudi tam za propagando.

Rusija ima veliko izobraženih ljudi, ki bi lahko razmišljali s svojo glavo, ampak tega ne počnejo in rajši verjamejo temu, kar slišijo po televiziji. Po svoje je to paradoks. Res pa je, da jih Putin že več kot dvajset let, odkar je na oblasti, aktivno skuša odvaditi kritičnega razmišljanja.

Potem pa je tukaj še strah. Zdaj, ko je vojna, še toliko večji. Enostavno moraš podpirati državo, ničesar ne smeš reči proti lastni vojski. Razmišljanje o tem, ali je vojna pravična ali ne, je nezaželeno. Lahko te pripelje tudi v zapor, včasih celo stane življenja.

Ko se navajenost na stanje pomeša še s strahom, se ljudje zaprejo, nehajo se pogovarjati, družba se atomizira. Ljudje postanejo apatični, živijo v svojem mehurčku, kjer skušajo preživeti in se, zato da nimajo težav strinjajo s čimerkoli. Vsak dela svoje delo, živijo pa drug mimo drugega. V tem vidim velik vzrok za slabo situacijo, ki je danes v Rusiji. Ker večina molči, imamo lahko na oblasti zločince, ki lahko delajo kar hočejo. Kradejo, ubijajo opozicijo, začenjajo vojno.

Ker večina molči, imamo lahko na oblasti zločince, ki lahko delajo kar hočejo. Kradejo, ubijajo opozicijo, začenjajo vojno.

So žrtve vojne to kaj spremenile? Ljudje izgubljajo otroke, sorodnike, prijatelje, sosede, znance. So tisoči mrtvih Rusov v vojni kaj spremenili razmišljanje ljudi?

Zagotovo potrjeno je umrlo že vsaj 10.000 Rusov v tej vojni, verjetno še precej več. To je ogromno. Kljub temu je Rusija velika država. Nas je 140 milijonov, ozemlje je ogromno in družba je bolj atomizirana, manj je odnosov med ljudmi. To je drugače kot v Sloveniji, kjer se vsi med seboj poznajo in informacije zelo hitro krožijo.

Če bi v vojni umrlo 1.000 Slovencev, bi bila to za vas velika travma. Vsi bi za to vedeli, vsi bi se pogovarjali o tem. V Rusiji je to bolj kompleksno. Tudi agencije, ki naj bi merile javno mnenje, niso verodostojne, ampak sporočajo to, kar želi slišati oblast. Kot rečeno, ni neodvisnih medijev, ni razprav. Ljudje niti ne vedo, kaj mislijo drugi. Pogosto niti, kaj misli tvoj sosed, kaj šele cela država.

Ljudje se v glavnem pogovarjajo znotraj družin. In seveda se ne strinjajo s tem, da ljudje umirajo. Tako naši sodržavljani, kot Ukrajinci. Navzven pa govorijo to, kar morajo govoriti, kar jim prek medijev in »raziskav javnega mnenja« sporoča oblast, da ohranijo lastno varnost, ker je represija v Rusiji huda.

Včasih si celo v lastnem domu ne upajo spregovoriti, kar mislijo, da jih ne bi slišal sosed in prijavil. To je še instinkt iz časov Sovjetske zveze. Od začetka vojne se je to znova začelo. Nekateri ljudje znova prijavljajo svoje sorodnike, sosede. Zame je to šok, ker sem verjel, da je to nekaj, kar smo pustili v Sovjetski zvezi, zdaj pa vidim, da se to znova začenja dogajati v Rusiji.

Ko ti zakoni preprečujejo, da bi kaj rekel, ko te mediji in javnomnenjske raziskave prepričujejo v to, da vsi podpirajo Putinovo vojno, kot te kdo lahko prijavi, če rečeš kaj proti režimu, se večina odloči, da rajši molči, samo da ima mir.

Na kakšen način pa Rusi vendarle protestirajo, glede na to, da so protesti prepovedani?

Izrazit drugačno mnenje je težko. Z začetkom vojne je bilo sprejetih več represivnih zakonov. Za sedem, osem, deset let zapora si lahko zaprt že samo, če rečeš, da je gre v Ukrajini za vojno. Posebej še, če to rečeš pred velikim občinstvom. Ljudje so zaradi tega danes v zaporu. V soboto ob 14h bomo na Prešernovem trgu imeli shod v podporo tem ljudem.

Ne glede na to nevarnost nekateri še vedno protestirajo. Pišejo po internetu, hodijo na ulico s transparenti, ki sporočajo, da vojna je vojna, ustavite vojno in podobno. Običajno prvič dobiš visoko denarno kazen, ko to narediš drugič, greš v zapor. Nekateri kljub temu gredo na cesto. Ni velikih shodov, več je posameznikov, ki držijo kak transparent. Ali pa samo prazen papir. Tudi to je zdaj prepovedano. Če stojiš na ulici s praznim papirjem, te policija zapre.

Tem ljudem pomagajo organizacije, ki se borijo za človekove pravice, kot je OVD-Info. Ljudje zbirajo denar za odvetnike, da na sodiščih zagovarjajo take politične zapornike.

Potem je tukaj umetnost. Poezija, likovna umetnost, grafiti. Veliko napisov po stenah pravi: Vojna je vojna, ustavite vojno. Ljudje izdelujejo plakate. Prvi kazenski postopek po novi zakonodaji je bil proti Aleksandri Skočilenko, umetnici iz Sankt Peterburga, ki je nekaj listkov s cenami v supermarketu zamenjala s sporočili proti vojni. V priporu je že eno leto, grozi ji 10 let zapora.

Prvi kazenski postopek po novi zakonodaji je bil proti Aleksandri Skočilenko, umetnici iz Sankt Peterburga, ki je nekaj listkov s cenami v supermarketu zamenjala s sporočili proti vojni. V priporu je že eno leto, grozi ji 10 let zapora.

Ljudje objavljajo na družbenih omrežjih. Včasih je že komentar na družbenih omrežjih, všeček ali poobjava nekoga drugega razlog, da greš lahko v zapor. Ljudje, počnejo, kar se spomnijo, ker ne morejo biti tiho, čeprav vedo, da bodo kaznovani. Nekateri zbirajo denar za Ukrajino. V nekaterih krajih so požgali vojaške naborniške urade, sabotirali so železnice proti Ukrajini in drugo vojaško infrastrukturo. Po nekod so proti neznosnim razmeram protestirali tudi mobiliziranci v vojsko.

Ljudi, ki si upajo to početi, pa je vendarle malo. Večina ljudi sicer ne podpira vojne, ampak tega javno ne pokaže.

Kako se je spremenilo običajno življenje ljudi v Rusiji, odkar se je začela vojna in z njo sankcije?