Umetnost: svoboden svet, kjer ne veljajo zakoni morale?

Začetek februarja je čas, ko Slovenci o kulturi in umetnosti bržkone največ govorimo ter se o vedno znova odpirajočih se vprašanjih – kaj je umetnost in kaj ni, kaj je njen namen ali kakšne narave je njena svoboda – pretežno prepiramo. Dodatne dileme letos pred nas postavljajo razkritja bogoskrunstev in zlorab s strani slovenskega umetnika, čigar dela so naročali po celem svetu.

V na videz še posebej nelagodnem položaju se znajde katoličan, ki bi rad svoje dojemanje umetnosti uskladil z vero in naukom našega Gospoda ter Katoliške cerkve. Priznati umetnosti popolno svobodo in dvignjenost nad moralo ter vse ostale imperative, kar brez težav stori pripadnik prevladujočega, relativističnega pogled na svet – tega on ne more.

Po kako razjasnitev vsega omenjenega pa se nam ni treba obrniti daleč: morda le nekaj desetletij nazaj, ko je bila razprava o vsem naštetem med katoliškimi misleci in umetniki, kot sta bila denimo Aleš Ušeničnik in Izidor Cankar, še bolj živa kot danes.

Članek je namenjen digitalnim naročnikom Domovine. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj … 

Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Velika pozornost Prešernovi proslavi iz napačnih razlogov. Svetlana si je vzela, kar si je namenila

Preberite še: Dr. Janko Kos: zasebno življenje Rupnika in Makarovičeve ne more vplivati na vrednotenje umetniškega dela

Zamolčana resnica v ozadju idealiziranega lika Franceta Prešerna

O literarnih dosežkih našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, je bilo napisano že kilometre papirja, o simpatičnih zgodbicah njegovega življenja tudi. Manj je znana njegova vloga starša in partnerja. 

Očitno imamo Slovenci takšno pomanjkanje junakov in takšno potrebo za njimi, da jih moramo, če jih ni, sami ustvariti. In s tem so si prešernoslovci preteklih obdobij vsekakor dali veliko dela in občasno tudi vroče krvi.

Idealizacija  Prešernovega lika je prisotna že več kot stoletje. Generacijam Slovencev je bil predstavljen kot dostojanstveni odvetnik, neustavljiv romantik in ljubeznivi doktor Fig.

Realna slika je bila mnogo manj romantična. Prešeren, ki je bil takrat preko trideset let star brezposelni pravnik z neurejenim življenjem, naj bi se ogrel za Julijo, ki je bila 16 letnica iz ene najpremožnejših ljubljanskih družin …

Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Za vse obiskovalce Domovine je odprt članek: Bomo zaradi razuzdanosti in spolne nemorale Franceta prešerna preimenovali Prešernovo nagrado?

in del intervjuja z dr. Jankom Kosom:  Zasebno življenje Rupnika ali Makarovičeve ne more vplivati na vrednotenje umetniškega dela

Kaj z Rupnikovimi mozaiki? “Če Rupnikova umetnost ‘oznanja lažni evangelij’, je edini pravi odgovor tisti o očesu, ki te pohujšuje

Več kot mesec je že minil od prvih razkritij obtožb zoper svetovno znanega jezuita in umetnika p. Marka Ivana Rupnika. Po prvih objavah v obrobnih italijanskih medijih in nekaj, kot se je kasneje izkazalo, sprenevedanja njegovih predstojnikov sta bila objavljena pogovora z dvema domnevnima žrtvama, javnost pa je dobila tudi potrditev, da je bil Rupnik zaradi prestopka leta 2019 izobčen.

Zdi se, da je ob smrti in pogrebu papeža Benedikta (in kardinala Pella) ter drugih dejavnikih nastopilo kratko zatišje – vsaj dokler ni časnik Domani objavil pričevanja še tretje nekdanje lojolke in domnevne žrtve Rupnikovega nadlegovanja. Obenem se zgodba tudi sicer odvija naprej: svojo izjavo je objavilo vodstvo slovenskih jezuitov, oglasilo se je več vidnih duhovnikov, v medijih pa se začenja razprava o ravnanju z Rupnikovo zapuščino.

 

… Afera meče slabo luč na številne vpletene, od nekdanjega ljubljanskega nadškofa Šuštarja, kardinala Rodeta in Rupnikovega duhovnega očeta Tomaša Špidlika do vodstva jezuitskega reda in celo papeža Frančiška …

… Vprašanje ostaja, kakšen pogled zavzeti do obstoječih Rupnikovih umetniških del ter do njegove teološke misli. Če so slovenski škofje pozvali k ločevanju med njegovimi slabimi dejanji ter umetniškimi deli, pa so nekateri domači in tuji komentatorji drugačnega mnenja.

Ameriška sakralna umetnika Andrew in Gwyneth Thompson-Briggs za NCR denimo pišeta o dvomu, da bi Rupnikova umetnost, glede na njegovo življenje in spornost njegovega učenja, na nek način ne oznanjala lažnega evangelija …

Članek je na voljo digitalnim naročnikom Domovine. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj … 

Za vse obiskovalce Domovine je na voljo članek: Imela bi nazaj Prešernovo nagrado: kaj sploh p. Rupniku lahko očita Svetlana Makarovič?

Nekaj delikatnih vprašanj, ki jih odpira afera Fotopub: kaj se pri nas imenuje kultura oz. umetnost

Konec poletja oz. v začetku jeseni sta se tako rekoč istočasno zgodila dva dogodka, ki sta povezana z umetniško skupino Neue slowenische Kunst: v Križankah so uprizorili glasbeno-gledališko-filmski spektakel Alamut, nekaj dni pred tem pa je naredil samomor slikar Roman Uranjek.

Skupina Neue slowenische Kunst se je uveljavila v času, ko se je svojemu kulturnopolitičnemu vrhuncu bližala Nova revija. Škandal s plakatom za jugoslovanski dan mladosti je izbruhnil približno ob istem času kot 57. številka s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Ob trideseti obletnici razvpitega plakata je Delo (17. marca 2017) objavilo članek Jele Krečič:

»Novi kolektivizem (NK), oblikovalska podskupina Neue Slowenische Kunst (NSK), v kateri so delovali Dejan Knez, Miran Mohar, Roman Uranjek in Darko Pokorn, je na natečaj prijavila črno-sivi (metalni) plakat s podobo mišičastega mladeniča, ki herojsko vzdiguje roki, opremljeni s simboli SFRJ. Takrat je bilo manj znano, da plakat zvesto posnema motiv nacistične slike Tretji reich Richarda Kleina, le da so tu nacistični simboli zamenjani za jugoslovanske in slovenske. Plakat je izbrala slovenska komisija, kasneje pa je blagoslov dobil tudi na zvezni ravni.«

Kolumna Dimitrija Rupla je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Na digitalno naročnino se po znižani poletni ceni 58,80 € na leto ta trenutek še lahko naročite.
Če se zanjo še niste naročili, preberite odprte članke na temo Fotopuba na Domovini:
Zarota molka o razvratnih zabavah in uničenih življenjih (komentar Andreje Barat)
Dekleta z 8. marca, naravnajte prioritete: ne “lačni otroci”, problem so kosila v smeteh. In posilstva v kleteh (komentar Milene Miklavčič)