Pravzaprav premišljevanje o Sloveniji

Anomalije se po določenem času zaradi pozabljivosti, zaposlenosti s problemi vsakdanjega življenja, osebnih in političnih interesov, medijske brezbrižnosti … spremenijo v nekaj normalnega in sprejemljivega. Državljani pogosto ne vedo, kako naj najdejo etične kažipote. Razširja se (nihilistična) miselnost, da so vsa mnenja enakovredna.

Članek dr. Dimitrija Rupla je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.

Mož s papirnato vrečko na glavi

Ne pred služinčadjo!

Anton Tomaž Linhart je po zgledu francoskega urarja in revolucionarnega pisatelja Pierra-Augustina Carona de Beaumarchaisa (La Folle Journée ou Le Mariage de Figaro, 1784) napisal znano igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ob tem naslovu se nasmehnemo. Gre za znano in splošno priljubljeno komedijo. Toda tako Beaumarchais kot Linhart ali Wolfgang Amadeus Mozart so bili nepopustljivi preganjalci aristokratskih privilegijev in zagovorniki razreda služabnikov. Kdo pa danes preganja aristokratske privilegije in zagovarja služabnike?

Spomnil sem se prizora iz otroštva. Kadar sta mi oče in mati hotela kaj prikriti in me izključiti iz svojega pogovora, to se pravi, ko sta se želela opozoriti, da bi bila snov pogovora neprimerna zame – ali za oba z bratom – sta rekla: »Nicht vor den Kindern!«

O čem naj ne bi govorili pred otroki oz. pred služinčadjo? Na primer o tem, da so nekateri kandidati/kandidatke za predsednika republike nekoč sodelovali s tajno politično policijo Udbo. Recimo o sramotah in celo zločinih, ki se dogajajo v ljubljanskih na videz umetniških lokalih.

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.

Če se za naročnino še niste odločili, vam v branje predlagamo dva izmed za vse obiskovalce odprtih člankov:

Zarota molka o razvratnih zabavah in uničenih življenjih

Strokovni zdrsi na TV Slovenija, o katerih bi se dejansko morali pogovarjati

Ponavljavci

Dijake, ki so ponavljali (tj. šli dvakrat v isti) razred, smo nekoč imenovali repetenti, kar prevedeno v knjižno slovenščino pomeni ponavljavci. Marsikateri pojav današnje Slovenije daje vtis, (kot) da smo narod ponavljavcev.

Ne glede na več kot tridesetletni obstoj države sta še vedno v ospredju dve temeljni vprašanji:
1. vprašanje o pomenu konca hladne vojne in polôma socializma, in
2. vprašanje o geopolitičnem položaju Slovenije.

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.

Če se za naročnino še niste odločili, vam v branje predlagamo dva izmed za vse obiskovalce odprtih člankov:

Medtem v Ukrajini: Branitelji na bojišču uspešnejši od okupatorjev, Rusija z nespodobnim povabilom

Balkanska fronta ruske invazije Ukrajine