primorska

Ali je Primorska res bolj rdeča kot ostala Slovenija 

|

Revolucionarno nasilje na Primorskem in romantično primorsko dojemanje NOB: Mukotrpno je prodiranje resnice in zorenje demokratične družbe, tudi na Primorskem. Istrski pesnik Edelman Jurinčič (71) je med drugim zapisal, da na Primorskem ni bilo revolucije in državljanske vojne, da so bili Primorci in Istrani enotni in da jih zato nihče ne more obtoževati povojnih pobojev.

Ob gori literature o nasilju in zločinih revolucije pa Jurinčičeva izjava, da na Primorskem ni bilo revolucije in pobojev, ne vzdrži nobene resne presoje. 

Tudi sicer so večji kraji na Primorskem, vključno s Trstom, imeli domobranske postojanke, pa čeprav ne moremo govoriti o kakem množičnem organiziranju odpora proti rdečemu nasilju na Primorskem. V zvezi z navedenim nasiljem pa bi Jurinčiča na kratko spomnil najprej na zahrbtne umore vodilnih tigrovcev, kot npr. Ferda Kravanje, Maksa Rejca, Antona Majnika, Zorka Ščuke idr., kar ni uspelo niti fašistom. Pa na zahrbten umor ikone primorskega odporništva Janka Premrla Vojka, ob čemer je Primorska skoraj obnemela, ko je zvedela zanj, in na povojno mrcvarjenje tigrovcev (zasliševanja, vlačenja po zaporih, službena premeščanja, prisilna upokojevanja ipd.).

Komentar je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem 97. številke tednika Domovina, ki jo najdete na prodajnih mestih tiska. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj, s tem pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin, priporočenih dogodkov, prireditev, knjig, podcastov … ter sproti še podprete neodvisno novinarstvo.

Za naročnike na temo rdeče Primorske na voljo še članek Tina Mamića: Zakaj je Primorska rdeča

  

Zakaj je Primorska rdeča 

|

Na Primorskem prostovoljci še vedno v revolucionarnem duhu, kot se je reklo včasih, obnavljajo napise na hribih, ki slavijo Josipa Broza Tita. Obenem ignorirajo 13. maj, obletnico prvega oboroženega upora proti okupatorju s strani treh Primorcev. Zakaj je revolucija še vedno močnejša od zgodovinskih dejstev, smo povprašali tri Primorce: zgodovinarja Renata Podbersiča, nekdanjega politika Igorja Bavčarja in političnega analitika Luko Lisjaka Gabrijelčiča. 

V eni stvari so si tudi najhujši ideološki nasprotniki iz obeh političnih taborov enotni: Primorska je politično gledano pretežno levičarska. Rdeča. Zakaj je prišlo do tega, pa je mnenj veliko. V pričakovanju 13. maja, ko praznujemo obletnico prvega spopada z okupatorjem po aprilski kapitulaciji Jugoslavije leta 1941, smo več slovenskim zgodovinarjem, ki proučujejo Primorsko, postavili nekaj vprašanj.

Nekaj izsekov:

»Primorce je bilo sprva lažje pridobiti za boj proti okupatorju, saj je Komunistična partija Slovenije (KPS) spretno izrabila njihovo željo za boj proti fašizmu. Po drugi strani je treba priznati, da predvojne slovenske meščanske stranke po okupaciji Primorski niso namenile posebne pozornosti. Kdor prvi pride, prvi melje, pravi star slovenski pregovor,« pravi Renato Podbersič 

Igor Bavčar na vprašanje o zlorabi partizanstva odgovarja: »Kdo je torej ta odpor zlorabil, kot pravite? Ta primorska generacija ne. To je najbrž posledica prihoda Janeza Stanovnika in Aleša Beblerja na Primorsko.

Luka Lisjak Gabrijelčič: “Poleg tega so teme iz kulturnega boja (NOB, vprašanje odnosa med Cerkvijo in državo ipd.) na Primorskem odmevale drugače kot drugod po Sloveniji in leve stranke so jih lahko tu učinkoviteje izkoriščale kot desne.” 

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem 97. številke tednika Domovina, ki jo najdete na prodajnih mestih tiska. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj, s tem pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin, priporočenih dogodkov, prireditev, knjig, podcastov … ter sproti še podprete neodvisno novinarstvo.

Za naročnike na temo rdeče Primorske na voljo še komentar Milana Gregoriča: Ali je Primorska bolj rdeča kot ostala Slovenija