Kitajska se noro oborožuje: kdaj bo dosegla ognjeno moč ZDA?

V boju za globalno prevlado prvi konkurent ZDA že dolgo ni več Rusija, temveč Kitajska. Odnosi med velesilama se zaostrujejo, s tem pa vsaj na videz narašča možnost oboroženega spopada, iz katerega bi izšel novi (ali stari) hegemon. Kopja se večinoma lomijo v zvezi s Tajvanom, zato se kot potencialno prizorišče vojne največkrat omenja območje Tihega oceana s težiščem na Južnokitajskem morju.

Kljub nedavnim spravljivim pozivom kitajskega premierja Li Čianga k sodelovanju med državama pa se obe vojaško krepita, še posebno to velja za Kitajsko, ki ima jasen načrt, da do leta 2047 postane neoporečno prva vojaška sila sveta, do leta 2027 pa želi s posodobitvami postati konkurenčna ZDA.

Da se je z ekonomskega področja rivalstvo razširilo na področje vojaštva, ne skriva več niti politika, saj strateška dokumentacija obeh konkurentk jasno omenja drugo stran kot nasprotnika, razvojni cilji obeh vojska pa so v veliki meri podrejeni spopadu med obema.

V prejšnjem prispevku smo pisali o tem, zakaj Kitajci pričakujejo konflikt in konfrontacijo z ZDA. Tokrat obravnavamo trende na tistih področjih konvencionalnega bojevanja, ki bi se v morebitnem spopadu najverjetneje izkazala za odločilna.

Članek je na voljo digitalnim naročnikom Domovine. Digitalno naročnino lahko zdaj sklenete 25 % ceneje. Pohitite, ponudba je časovno omejena!

Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Kitajci pričakujejo konflikt in konfrontacijo z ZDA in se sprašujejo, kdo bo nosil “katastrofalne posledice”

Nad ZDA odkrito kitajsko papirnato letalo (šaljivo)

Po incidentu s kitajskim balonom, ki so ga po dolgem čakanju ameriške zračne sile sestrelile prejšnjo soboto, so iz ameriškega obrambnega ministrstva sporočili, da je bilo v njihovem zračnem prostoru opaženo tudi papirnato letalo, ki domnevno pripada Kitajski. Papirnato letalo je bilo opaženo ob 17. uri po lokalnem času v zvezni državi Nova Mehika. Vidno je bilo tudi s prostim očesom. 

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom, najdete pa ga tudi v tekoči številki tednika Domovina na prodajnih mestih tiska. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj. .

Žongliranje Kitajske in ZDA okoli Tajvana

Bidnova administracija je bila letos poleti vse bolj zaskrbljena zaradi kitajskih izjav in dejanj v zvezi s Tajvanom, nekateri uradniki pa so se bali, da bodo kitajski voditelji v naslednjem letu in pol poskušali ukrepati proti samoupravnemu otoku – morda tako, da bodo poskušali prekiniti dostop do celotne Tajvanske ožine ali njenega dela, skozi katerega redno plujejo ameriške vojaške ladje.

Kitajski uradniki so letos poleti odločno zatrdili, da nobenega dela Tajvanske ožine ni mogoče šteti za mednarodne vode, kar je v nasprotju s stališči Združenih držav in drugih držav. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je junija dejal, da “ima Kitajska suverenost, suverene pravice in jurisdikcijo nad Tajvansko ožino”.

Za ZDA je sedaj predvsem vprašanje, kaj se lahko naučijo iz Ukrajine in kako je sedanja vojna aplikativna v situacijo v Tajvanu.

Komentar geostrateške situacije glede Tajvana Martina Nahtigala je namenjen digitalnim naročnikom Domovine. Če to še niste, lahko postanete spodaj, po poletni ceni 58,80 € za celo leto. 

Za vse obiskovalce Domovine je na voljo članek: Obisk Nancy Pelosi v Tajvanu pustil za seboj vojaške, ekonomske in politične posledice z neznanim izkupičkom