Strokovnjaki opozarjajo: če bo vlada glede Marakeške deklaracije molčala, lahko Slovenija postane ciljna država migrantov

V državah, ki so pred kratkim bile, ali so še vedno pod navalom ilegalnih migracij, ta čas poteka živahna razprava o Marakeški deklaraciji. Izjava, na kateri temelji deklaracija, je bila podpisana že meseca maja, naslednji mesec pa naj bi dokument na meddržavni konferenci v Maroku tudi potrdili.

Pričevanja, ki nakazujejo vpletenost slovenskih nevladnih organizacij pri tihotapljenju migrantov v Slovenijo

V kampu v Veliki Kladuši je stopil v stik z osebo Andrej in žensko, ki se je predstavila kot odvetnica Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij. Pojasnila sta mu, kako mora zaprositi za azil ter mu obenem ponudila brezplačno pravno pomoč pri pridobivanju statusa azilanta v R. Sloveniji, z namenom, da jih slovenska policija ne bo mogla vrniti v R. Hrvaško.

Biznis z migranti je donosnejši od prodaje drog. Je vanj vstopila tudi Camorra?

Migracije niso le globalni ali evropski problem, tudi ne le humanitarna tragedija, ampak so tudi posel ki po mnenju nekaterih prinaša več denarja kot prodaja drog. Migranti za nekatere pomenijo reko denarja, ki prinaša moč in volilne glasove.

Za navideznim človekoljubjem se tako velikokrat skriva predvsem materialna korist, kar lahko vidimo predvsem po primerih iz Italije, kjer vse pogosteje na plano prihajajo številni dokazi, da je posel z migracijami izjemno dobičkonosen.

Policija posvarjena pred “oboroženimi migranti”, ki prihajajo proti Sloveniji. V BiH so 18 nevarnih izgnali iz države

Centri za migrante v Veliki Kladuši, kjer se je še nedavno nahajalo od 4 do 7 tisoč migrantov, naj bi bili skoraj prazni, odhajajoči migranti pa se naj bi pred odhodom proti zahodni Evropi oboroževali z noži, bajoneti in ostalimi ostrimi predmeti, nekateri pa se naj bi zanimali tudi za nakup strelnega orožja.

Dokument, ki nakazuje, da Slovenijo lahko čakajo težave z migranti, ki so pri nas zaprosili za azil in jo nato popihali naprej

Od leta 2015, ko je skozi Slovenijo pljusknil tsunami velike migrantske krize, je pri nas za azil zaprosilo približno 5.000 oseb. Od tega daleč največ v zadnjih dveh letih.

Velika večina teh postopkov je bila ustavljena ali zavržena, saj so migranti po vložitvi prošnje Slovenijo zapustili.

 A neformalni povzetek dogovorjenega na nedeljskem mini migrantskem vrhu 16 voditeljev EU (kjer ni bila podana nobena uradna izjava ali sklep), med drugim kaže na možnost, da bo val “pobeglih” prosilcev za azil pljusknil nazaj v Slovenijo.