Kakor vselej je menda tudi danes naloga, misija Kristusove Cerkve oznanjati evangelij vsem ljudem – iz preproste ljubezni do njih in želje, da bi našli polnost Resnice in možnost odrešenja, ki je edino v Gospodu. S tem ne mislim, da smo kot katoličani postavljeni nad nevernike in da nam je večna sreča že zagotovljena. Prej obratno: ob daru vere in vseh milostih bomo kvečjemu nosili toliko večjo odgovornost in bomo toliko strožje sojeni.
A kot človeku svoje dobe (vem, slab izgovor) mi misijonarstvo ni naravno. Čeprav sem nemalokrat kaj o njegovi potrebnosti slišal v pridigah ali pri verouku ali na radiu, je prvi aksiom v moji glavi, ko pogovor s kakšnim znancem ali še-ne-tako-bližnjim prijateljem nanese na vprašanje posameznikovega »verskega prepričanja«, ta, da – okej – vsak pač veruje, kar veruje. Jaz to, ti pa to. Stvar osebne izbire. Vsak po svoje. Spoštujem tvojo izbiro. (Zanimivo, kakšna kopica takih relativističnih fraz se je že zasidrala v našem vsakdanjem govoru:)
Seveda je prav, da ne glede na njegovo vero spoštujem vsakogar. Celo da ga imam zelo, zelo rad. Ampak takšne fraze odražajo nekaj drugega: aksiom, miselnost, da vera v našega Gospoda ni nujno najboljša ali potrebna za odrešenje vsakega človeka in da torej tudi nimam potrebe niti dolžnosti, da bi želel in se trudil, da bi jo spoznali vsi …
…
A pojdimo po vrsti: na nadškofijo je tako romala pritožba z zvenečim in danes kar močno pozornost vzbujajočim očitkom: da smo molili besedilo, ki ni v skladu z učenjem zadnjega koncila … (»Kralj bodi tudi vseh tistih, ki žive še v zmotah poganstva ali islama; reši jih iz teme in privedi jih k luči in v božje kraljestvo … «
Dva komentarja bi rad podal na to obtožbo, čeprav bi nekateri očitno raje videli, da gre vse skupaj mimo brez pogovora in razčiščenja …
Članek Urbana Šifrarja, ki je del razprave okrog nekaterih razhajanj med katoličani, ki jim je blizu tradicija, ter prevladujočo cerkveno doktrino, v konkretnem primeru glede molitve za “spreobrnjenje poganov in tistih, ki žive v zmoti islama”, je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina.
Digitalno naročnino lahko še nekaj dni sklenete po znižani decembrski ceni. Z njo boste med drugim dobili tudi dostop do članka Andreje Barat z naslovom V čem je zmota tradicionalistov in zakaj že desetletja ne molimo več za “spreobrnjenje poganov in tistih, ki žive v zmoti islama”?