Napačne tarče 

V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo? 

Uvodnik je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Stalinova depeša: Ali je bilo po zaslugi Brandtove vzhodne politike v Evropi res več desetletij miru?

Po vsem videzu prihajamo v čase, ko države ne vodi vlada, ampak nevladne organizacije (NVO) in bivši predsedniki, ki prevzemajo vladne funkcije. Takšni nevladni organizaciji sta npr. Inštitut 8. marec in Forum 21. Ena takšnih NVO je tudi Kučanova oz. Türkova skupina, ki v časopisu Dnevnik »poziva« vlade EU, zvezo Nato in Rusko federacijo, naj ustavijo vojno. (Tradicija izvira iz leta 2007, nadaljevala pa se je leta 2012 in pred volitvami 2022.) »Od vlad držav EU zahtevamo,« pravijo, »da vzpostavijo novo, dolgoročno evropsko varnostno arhitekturo, ki bo izraz strateških interesov evropskih držav …« Nevladne organizacije se običajno ne ukvarjajo z vladno politiko, ker zanjo niso pooblaščene. Nevladne organizacije praviloma skrbijo za analize, opozarjajo na probleme, vendar ne vodijo državne politike. 

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Epilog o slovenskih voditeljih 

V zadnjem poglavju knjige o voditeljih Henry Kissinger (99) piše o aristokraciji in negotovi meritokraciji, globokem branju in vizualni kulturi, vrednotnih podlagah, voditeljih in svetovnem redu ter prihodnosti državnega in političnega vodenja. Kissinger poroča o vplivu šestih voditeljev na zgodovinske okoliščine in vplivu zgodovinskih okoliščin na vlogo vsakogar od njih. Nekaj podobnega želim o štirih slovenskih voditeljih (Pučniku, Kučanu, Drnovšku, Janši) povedati tudi sam.

Prispevek dr. Dimitrija Rupla je dostopen digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete spodaj. 

Tretje soglasje

Ko se je sklenil prvi krog volitev in sta za drugi krog ostala Anže Logar in Nataša Pirc Musar, sem ugotovil, da bo novi krog pravzaprav podoben tekmi med Milanom Kučanom in Jožetom Pučnikom leta 1990. Ne med Kučanom in Janšo, ampak med Kučanom in Pučnikom.

Kučan in Pučnik nista imela enakega mnenja o osamosvojitvi Slovenije. Če zmaga tisti, ki se je (32 let nazaj) ravno vrnil z jugoslovanskega partijskega kongresa in se je po napornem potovanju komaj utegnil preobleči, bo osamosvojitev res zapravljena …

Celoten članek dr. Dimitrija Rupla je na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.