Dan po “Jenullovi stavki” Janša pripeljal ljudi pred parlament v plemenit namen (foto)

Po medijsko izjemno dobro pokriti “stavki pacientov”, ki so jo pripravili aktivisti okrog Jaše Jenulla in Tee Jarc, so se danes na Trgu republike zbrali povsem drugi ljudje, v povsem drug namen.

Tja so jih povabili iz stranke SDS, zbrane pa sta nagovorila predsednik te stranke Janez Janša ter predsednik osamosvojitvene vlade, Lojze Peterle.

Šlo je za počastitev spomina na velikega Slovenca, osamosvojitelja dr. Jožeta Pučnika ob 20. obletnici njegove smrti.

“Jožetu Pučniku je šlo za stvar, in bil je dovolj pogumen, da se je za to stvar boril tudi takrat, ko je bil čas gluh, ko je bil za to kaznovan, ko je bilo za to praktično za dolgo časa uničeno njegovo življenje …” je na dogodku govoril Janez Janša

 “Poznal sem njegovega kritičnega duha, ki se ni zlomil, ne pred sodniki, ne v samici, ne v izgnanstvu. In ker je bil ta mož tak, ker je imel odločno voljo, ker je imel jasno vizijo, ker ni mislil samo nase, ampak na celoto … ” pa je misel razvijal Lojze Peterle.

Več o govorih obeh osamosvojiteljev ter o razmišljanju udeležencev dogodka, kaj jim Jože Pučnik predstavlja in kakšne Slovenije si želijo, v članku, ki je namenjen digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Objavljamo tudi fotografije z dogodka.

Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj, vsem obiskovalcev domovine pa danes priporočamo ogled Vroče teme: Sindikalist Polh razkriva, zakaj so preklicali stavko, družinski zdravnik Rok Ravnikar pa ima idejo, kako ljudem zagotoviti osebnega zdravnika

Konec konca hladne vojne 

Danes se spodobi govoriti o slovenski osamosvojitvi, treba pa je govoriti tudi o vojni v Ukrajini, državi, ki se je ločila od Sovjetske zveze približno takrat kot Slovenija od Jugoslavije. 

Slovenska državnost se je začela z vzporedno krizo najmanj dveh socialističnih sistemov: sovjetskega in jugoslovanskega, pravzaprav s prepoznavanjem te krize in ocenjevanjem priložnosti, ki jih tu pa tam, ne prav pogosto, ponuja zgodovinski trenutek. 

Slovenci smo, po vsem videzu, v primerjavi z drugimi državami, majhni, novi in neizkušeni, naša država traja kratek čas. Mimogrede pa (včasih) pozabljamo, da spadamo v svetovno elito, ki živi varno življenje v EU in Natu. Na svetu je okrog 7000 jezikov, od katerih je eden slovenski. Na svetu je okrog 650 narodov. Le ena tretjina narodov ima svojo državo. 

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko postanete spodaj. 

Epilog o slovenskih voditeljih 

V zadnjem poglavju knjige o voditeljih Henry Kissinger (99) piše o aristokraciji in negotovi meritokraciji, globokem branju in vizualni kulturi, vrednotnih podlagah, voditeljih in svetovnem redu ter prihodnosti državnega in političnega vodenja. Kissinger poroča o vplivu šestih voditeljev na zgodovinske okoliščine in vplivu zgodovinskih okoliščin na vlogo vsakogar od njih. Nekaj podobnega želim o štirih slovenskih voditeljih (Pučniku, Kučanu, Drnovšku, Janši) povedati tudi sam.

Prispevek dr. Dimitrija Rupla je dostopen digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete spodaj. 

Mož s papirnato vrečko na glavi

Ne pred služinčadjo!

Anton Tomaž Linhart je po zgledu francoskega urarja in revolucionarnega pisatelja Pierra-Augustina Carona de Beaumarchaisa (La Folle Journée ou Le Mariage de Figaro, 1784) napisal znano igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ob tem naslovu se nasmehnemo. Gre za znano in splošno priljubljeno komedijo. Toda tako Beaumarchais kot Linhart ali Wolfgang Amadeus Mozart so bili nepopustljivi preganjalci aristokratskih privilegijev in zagovorniki razreda služabnikov. Kdo pa danes preganja aristokratske privilegije in zagovarja služabnike?

Spomnil sem se prizora iz otroštva. Kadar sta mi oče in mati hotela kaj prikriti in me izključiti iz svojega pogovora, to se pravi, ko sta se želela opozoriti, da bi bila snov pogovora neprimerna zame – ali za oba z bratom – sta rekla: »Nicht vor den Kindern!«

O čem naj ne bi govorili pred otroki oz. pred služinčadjo? Na primer o tem, da so nekateri kandidati/kandidatke za predsednika republike nekoč sodelovali s tajno politično policijo Udbo. Recimo o sramotah in celo zločinih, ki se dogajajo v ljubljanskih na videz umetniških lokalih.

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je namenjena kupcem in naročnikom tednika Domovina ter digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.

Če se za naročnino še niste odločili, vam v branje predlagamo dva izmed za vse obiskovalce odprtih člankov:

Zarota molka o razvratnih zabavah in uničenih življenjih

Strokovni zdrsi na TV Slovenija, o katerih bi se dejansko morali pogovarjati