Razblinjanje romantične predstave o božiču 

Leta 1223 je sveti Frančišek Asiški »postavil« v vasici Greccio, ki leži v osrednji Italiji, »prve jaslice«, saj je želel obhajati božič na poseben način. Ne da bi si izmišljeval neke novotarije. Konkreten kot je bil, je hrepenel tudi po tem, da bi konkretno doživel božič – da bi občutil in doživel okoliščine, v kakršnih se je rodil Jezus. Tako so v votlini nastlani s senom, ob živem volu in oslu, na jaslih darovali mašo, pri kateri je Frančišek bral evangelij. Medtem je imel nekdo videnje, da na slami leži mrtvo dete. Ko je Frančišek vzel dete v roke, se je zbudilo. Simbolni pomen tega videnja pa je bil, da je bil Jezus v srcih mnogih ljudi pozabljen, kakor da bi bil mrtev, Frančišek pa ga je s svojim načinom življenja v ljudeh prebudil, oživil. Članek p. Andraža Arka je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika, ki izide ob četrtkih. Digitalno naročnino lahko naročite spodaj.

Prve jaslice

Pravega božiča pač ni brez jaslic: krščanskega božiča. Poganski božič ima svojega Božička in vso drugo pravljično kuliserijo s palčki in jelenčki, saj je bilo z nečim pač treba zapolniti praznino, ki je nastala, ko je komerciala lepo in počasi iz praznovanja božiča odstranila njegovo bistvo, tj. praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. 

Članek p. Andraža Arka je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika, ki izide ob četrtkih. Digitalno naročnino lahko naročite spodaj.

Cremonski duhovnik: “ne” jaslicam pred cerkvijo, ker bi lahko užalile muslimane

Duhovnik iz Cremone, italijanskega mesta blizu Milana, se je odločil, da po šestih letih tradicionalne postavitve jaslic pred cerkvijo na pokopališču letos ne bo, ker bi te lahko užalile čustva muslimanov, Indijcev ali koga, ki ne veruje.

Jaslice bi se namreč videle tudi na del pokopališča, kjer imajo grobove muslimani in Indijci, kar bi po duhovnikovem mnenju lahko užalilo njihova čustva.