Marko Magdič: “Glede prihodkov duhovnika so lahko med župnijami zelo velike razlike.”

V medijih in na družbenih omrežjih se včasih pojavljajo očitki, da sveta maša in ostale »duhovniške« storitve stanejo veliko denarja in da duhovniki v žepe iz tega naslova pospravijo velike zneske. Preverili smo, kako je v resnici.

Duhovnik Marko Magdič, župnik v župniji Grad v Prekmurju, ki je na svoji duhovniški poti zamenjal kar nekaj župnij v dveh škofijah, je z nami delil nekaj podrobnosti praktičnega in finančnega vidika duhovniškega življenja. Le to nikakor ni tako rožnato kot ga pogosto preveč pavšalno jemljemo in je zelo odvisno od župljanov in kraja, kjer duhovnik službuje.

Gotovo ste tudi sami zaznali neko mnenje v laični javnosti, da duhovniki za svoje storitve zaračunavajo visoke zneske in obračajo velike denarje. Ste vi, kdaj v letih svojega duhovništva komu rekli, da mora plačati za mašo ali pogreb?

Članek je namenjen digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj po adventni akcijski ceni. 

Če se za podporo Domovini v obliki naročnine in tem dostopom do ekskluzivnih naročniških vsebin še niste odločili, lahko preberete za vse obiskovalce odprt članek: Koliko v resnici stane maša?

Gregor Virant: Danes nam je zaradi propada projekta Državljanske liste krepko žal (2. del)

V prvem deli intervjuja z Gregorjem Virantom smo tik pred predsedniškimi volitvami ocenjevali volilno kampanjo in razmere na političnem perketu pred drugim krogom predsedniških volitev. V drugem delu, namenjenem samo digitalnim naročnikom in bralcem Domovine, pa smo se dotaknili političnega parketa na splošno, vprašanja lokalne samouprave, prihodnosti liberalne politike in vprašanja enotnega plačnega sistema, ki je trenutno nekoliko postavljen pod vprašaj. 

Pred leti, preden ste ustanovili Državljansko listo se je špekuliralo, da bi vas želel Janez Janša za naslednika, če ne bi šli »na svoje«. Je bilo kaj na tem?

O tem se je res špekuliralo, ni pa o tem nikoli bilo govora med nama niti mi nihče iz SDS ni namignil česa takega. Saj niti nisem bil član stranke. Janša me ni nikoli silil v članstvo, niti takrat, ko sem bil minister. O članstvu sem razmišljal po volitvah leta 2008, celo o tem, da bi potem kandidiral za podpredsednika stranke. Vendar se na koncu za včlanitev nisem odločil.

Državljanska lista je bila po dolgem času leta 2011 edina klasično liberalna stranka, ki se je uspela prebiti v Državni zbor. Za vami je bila delno takšna stranka še SMC. Nobena od niju ni imela zelo dolge življenjske dobe. Zakaj? Čemu pripisujete hiter zaton obeh strank?

Med DL in SMC je velika razlika. SMC je bila levo-liberalna stranka, ena od reinkarnacij LDS. Imela je blagoslov in podporo zalednih centov moči. DL pa je bila avtentičen projekt liberalne sredine z močnimi elementi klasične, »desne« liberalne opcije. Bila je tudi povsem brez medijskega in kapitalskega zaledja, nekakšen naiven projekt zanesenjakov.

SMC je šla po zlu, ker so se zaradi slabo izpeljanega mandata levosredinski volivci začeli ozirati za novim obrazom. O tem, zakaj je šla po zlu DL, bi lahko govoril na dolgo in široko …

Celoten pogovor z Gregorjem Virantom je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko po akcijski jesenski ceni postanete spodaj. 

Za vse bralce pa je odprt prvi del intervjuja z Gregorjem Virantom, ki je nastal že pred volitvami. Kratek odlomek: “Predvsem bo Logarjev dober rezultat verjeto sprožil razmislek na desni sredini. Pokazalo se bo, da desna sredina z ustreznim pristopom lahko poseže preko sredine in doseže večino, brez katere ne more biti vlade. Ne vem pa, ali bodo ti razmisleki dovolj glasni ali se bodo zadušili v političnem oportunizmu, kot je to običajno.”