elektrifikacija

V Evropi v zadnjih dneh močno odmeva birokratska odločitev Evropskega parlamenta, da se v Evropski uniji od leta 2035 prepove prodajo avtomobilov z notranjim zgorevanjem, torej na dizelski in bencinski pogon.

Poznavalcem se porajajo vprašanja: kako bo revolucija, ki naj bi se zgodila čez 12 let, spremenila avtomobilski trg, je ideja o prepovedi sploh izvedljiva ter ali bosta EU in Slovenija pripravljeni na popolno elektrifikacijo do leta 2035. Si danes sploh znamo predstavljati, da zvečer cela ulica avtomobile priklopi na polnilnice? 

Veliko vprašanj in malo odgovorov, pa tudi vse bolj mešani odzivi iz vplivnih držav članic unije, kot je Italija, kažejo na dolgo pot do evropskega dogovora. »V Evropi vsak, ki se na te zadeve tehnično spozna, ve, da položaj ni primeren za to, da bi umaknili avtomobile z notranjim zgorevanjem,« je pred dnevi za Finance izjavil slovenski podjetnik Igor Akrapovič. Boji se, da bo prepoved prodaje klasičnih avtomobilov pomenila, da bodo avtomobili v prihodnje samo za bogate. Medtem ko iz Italije prihajajo opozorila, da njihova avtoindustrija na prepoved novih avtomobilov z notranjim zgorevanjem ni pripravljena, je Akrapovič prepričan, da bo to Evropo pahnilo v zelo nekonkurenčen položaj napram ZDA in Kitajski … 

… Avto-moto novinar Televizije Slovenija Stane Kos spominja tudi na opozorila Mazdinih in Toyotinih inženirjev, da standard Euro 7 pomeni tudi de-facto konec raziskovanja in iskanja novih izboljšav na motorjih z notranjim zgorevanjem. Sicer pa prikimava razmišljanju Andrijaniča okrog neresnega poudarjanja zelenega prehoda in čistih obnovljivih virov energije brez resne debate okrog vprašanja, kako zagotoviti elemente, potrebne za izdelavo baterije. »Se ljudje sploh zavedajo, v kakšnih razmerah se pridobiva surovina, oziroma ruda in kako sploh izgledajo takšni rudniki? Se je kdo vprašal, koliko okoljskih težav bi lahko povzročili?« …

… Ker vse to jasno nakazuje, da tehnologija ne bo tako dostopna, kot je trenutno ob obstoječi zakonodaji, se nam lahko postavlja resno vprašanje, ali nemara želijo odločevalci potihem s pomočjo zelene ekonomije omejiti število avtomobilov na cestah in število lastnikov le-teh. Belčič opozarja tudi na nerazvit slovenski javni promet, kar bi lahko prineslo multiplikativne učinke na drugih področjih. Manjša mobilnost bi se namreč poznala na manjšem obisku in upadu dohodkov v gostinski in turistični dejavnosti. Da so pozabili na zgodovinsko ozadje, da so bili denimo prav avtomobili v veliki meri zaslužni za povojni gospodarski razcvet (Volkswagen v Nemčiji in FIAT v Italiji), je sicer pred časom najglasneje opozoril prvi mož koncerna Stallantis Carlos Tavares.  …

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tekoče številke tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj, tednik Domovina pa kupite na vseh prodajnih mestih tiska. Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek:  Za prepoved prodaje avtomobilov na bencin in dizel levi del naših evroposlancev. Romana Tomc vrača udarec