dr. Dimitrij Rupel

Stalinova depeša: Ali je bilo po zaslugi Brandtove vzhodne politike v Evropi res več desetletij miru?

|

Po vsem videzu prihajamo v čase, ko države ne vodi vlada, ampak nevladne organizacije (NVO) in bivši predsedniki, ki prevzemajo vladne funkcije. Takšni nevladni organizaciji sta npr. Inštitut 8. marec in Forum 21. Ena takšnih NVO je tudi Kučanova oz. Türkova skupina, ki v časopisu Dnevnik »poziva« vlade EU, zvezo Nato in Rusko federacijo, naj ustavijo vojno. (Tradicija izvira iz leta 2007, nadaljevala pa se je leta 2012 in pred volitvami 2022.) »Od vlad držav EU zahtevamo,« pravijo, »da vzpostavijo novo, dolgoročno evropsko varnostno arhitekturo, ki bo izraz strateških interesov evropskih držav …« Nevladne organizacije se običajno ne ukvarjajo z vladno politiko, ker zanjo niso pooblaščene. Nevladne organizacije praviloma skrbijo za analize, opozarjajo na probleme, vendar ne vodijo državne politike. 

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.

Ne odnehati 

|

Pokojni slovenski slikar Bogdan Grom (1918–2013), Tržačan, ki je vzcvetel v Ameriki; mož, ki je narisal nepozabne ilustracije h knjigama moje mladosti, Tom Sawyer in Huckleberry Finn ameriškega pisatelja Marka Twaina, in ki je bil celo moj sorodnik, mi je malo pred smrtjo rekel v italijanščini: »Non mollar!« Ti dve besedi je mogoče prevesti s slovenskimi: »Ne se pustiti!« ali »Ne odnehati!« »Saj si me razumel?« je rekel na koncu. 

Kolumna dr. Rupla je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete spodaj. 

Konec konca hladne vojne 

|

Danes se spodobi govoriti o slovenski osamosvojitvi, treba pa je govoriti tudi o vojni v Ukrajini, državi, ki se je ločila od Sovjetske zveze približno takrat kot Slovenija od Jugoslavije. 

Slovenska državnost se je začela z vzporedno krizo najmanj dveh socialističnih sistemov: sovjetskega in jugoslovanskega, pravzaprav s prepoznavanjem te krize in ocenjevanjem priložnosti, ki jih tu pa tam, ne prav pogosto, ponuja zgodovinski trenutek. 

Slovenci smo, po vsem videzu, v primerjavi z drugimi državami, majhni, novi in neizkušeni, naša država traja kratek čas. Mimogrede pa (včasih) pozabljamo, da spadamo v svetovno elito, ki živi varno življenje v EU in Natu. Na svetu je okrog 7000 jezikov, od katerih je eden slovenski. Na svetu je okrog 650 narodov. Le ena tretjina narodov ima svojo državo. 

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko postanete spodaj. 

Epilog o slovenskih voditeljih 

|

V zadnjem poglavju knjige o voditeljih Henry Kissinger (99) piše o aristokraciji in negotovi meritokraciji, globokem branju in vizualni kulturi, vrednotnih podlagah, voditeljih in svetovnem redu ter prihodnosti državnega in političnega vodenja. Kissinger poroča o vplivu šestih voditeljev na zgodovinske okoliščine in vplivu zgodovinskih okoliščin na vlogo vsakogar od njih. Nekaj podobnega želim o štirih slovenskih voditeljih (Pučniku, Kučanu, Drnovšku, Janši) povedati tudi sam.

Prispevek dr. Dimitrija Rupla je dostopen digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete spodaj. 

Pravzaprav premišljevanje o Sloveniji

|

Anomalije se po določenem času zaradi pozabljivosti, zaposlenosti s problemi vsakdanjega življenja, osebnih in političnih interesov, medijske brezbrižnosti … spremenijo v nekaj normalnega in sprejemljivega. Državljani pogosto ne vedo, kako naj najdejo etične kažipote. Razširja se (nihilistična) miselnost, da so vsa mnenja enakovredna.

Članek dr. Dimitrija Rupla je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.

Nato ne bo poslušal niti nasvetov Fajonove niti Šarca

|

Včasih nastaja vtis, kot da si leta 2022 v nekaterih slovenskih strankah in njihovih medijih želijo ustvarjanja nezaupanja do Nata oz. simpatij do socializma.

Članek je namenjen kupcem in naročnikom tednika Domovina in digitalnim naročnikom. To lahko po poletni ceni zgolj 58,80 € za celo leto postanete spodaj in pridobite dostop do ekskluzivnih naročniških vsebin.

Vojna in mir, mirovniki in pravičniki 

|

Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je 2. julija 1991, torej v času vojne med Beogradom in Slovenijo, slovenskim železničarskim oblastem naročil, naj pripravijo poseben vlak, ki bi njega, zunanjega ministra in njune sodelavce odpeljal v Celovec, kjer naj bi – ker na Brniku ni bilo mogoče – pristalo letalo nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja. Ministra smo nameravali povabiti na vlak in ga odpeljati v Ljubljano.

Članek dr. Dimitrija Rupla je ekskluzivno na voljo naročnikom in kupcem revije Domovina ter digitalnim naročnikom na Domovina.je. Če to še niste, lahko postanete spodaj, trenutno po precej nižji poletni ceni za digitalni dostop …

Repriza včlanitve v OZN

|

Natanko 30 let nazaj smo v Ministrstvu za zunanje zadeve od našega tedanjega neuradnega odposlanca Ignaca Goloba, ki se je bil pritihotapil v palačo ob Vzhodni reki kot novinar Dnevnika, dobili sporočilo, da nas bodo 22. maja (seveda 1992) sprejeli med članice OZN.  

Piše Dimitrij Rupel. Preberite v ekskluzivnem članku za naročnike in kupce tednika Domovina ter digitalne naročnike. Če to še niste, lahko postanete spodaj …