dimitrij rupel

Ne odnehati 

|

Pokojni slovenski slikar Bogdan Grom (1918–2013), Tržačan, ki je vzcvetel v Ameriki; mož, ki je narisal nepozabne ilustracije h knjigama moje mladosti, Tom Sawyer in Huckleberry Finn ameriškega pisatelja Marka Twaina, in ki je bil celo moj sorodnik, mi je malo pred smrtjo rekel v italijanščini: »Non mollar!« Ti dve besedi je mogoče prevesti s slovenskimi: »Ne se pustiti!« ali »Ne odnehati!« »Saj si me razumel?« je rekel na koncu. 

Kolumna dr. Rupla je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko postanete spodaj. 

Pravzaprav premišljevanje o Sloveniji (drugi del)

|

Prejšnji teden smo objavili prvi del razmišljanja o položaju slovenske države in njene politične ureditve znotraj Evrope, ki ob vojni v Ukrajini vse bolj čuti razkorak med Vzhodom in Zahodom. Danes komentar nadaljujemo s pregledom stanja v višegrajskih državah in v Sloveniji.

Zanimiv prispevek k razpravi o narodu in državi predstavlja (iz naše privrženosti diktaturi izhajajoč) odgovor Andreja Cetinskega z naslovom Pripovedke o ubogi Rusiji in grdem Natu, objavljen v Delu 17. septembra 2022, na teden prej objavljeni članek Bojana Grobovška.

Cetinski piše: »Po podatkih, ki se jih najde na spletu, je leta 2011 v Ukrajini 43 odstotkov prebivalstva ukrajinščino uporabljalo kot pogovorni jezik, ruščino 39 odstotkov, oba jezika, to je ruščino in ukrajinščino, pa 17 odstotkov. Ukrajina je torej jezikovno in narodnostno vse prej kot enotna država. Leta 2014 so namreč njeno politično oblast nasilno prevzele Rusiji zelo nenaklonjene osebe, ki so začele rusko govoreče prebivalstvo obravnavati z metodami, ki ustrezajo vsebini pojma ›fašizem‹.«

Kolumna dr. Dimitrija Rupla je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.

Preizkušene iluzije 

|

Slovenska publicistika in zgodovinopisje po II. svetovni vojni sta se relativno malo ukvarjala s kulturnim oz. diplomatskim dogajanjem pred vojno oz. – če ni šlo za partizanstvo – med njo. Marsikateri pomembni dogodki oz. dosežki so bili prikriti in zamolčani; vse do konca hladne vojne o nekaterih med njimi praktično ni bilo mogoče razpravljati.

Članek dr. Dimitrija Rupla je ekskluzivno na voljo naročnikom in kupcem revije Domovina ter digitalnim naročnikom na Domovina.je. Če to še niste, lahko postanete spodaj …

Dimitrij Rupel, Portal plus: Zemljarič ne more nikomur svetovati

|

V polemično razpravo o “liku in delu” Janeza Zemljariča na Portalu PLUS se je vključil še Dimitrij Rupel. Profesor Rupel je v času, ko je takratni tovariš Zemljarič opravljal najvišje politične funkcije v Socialistični republiki Sloveniji, režim opazoval z druge strani, in sicer kot pisatelj, meščanski intelektualec in kasnejši disident.

Dimitrij Rupel, Portal plus: “Gradivo o nastanku države naj javnosti pravzaprav ne bi zanimalo.”

|

Dimitrij Rupel za Portal Plus v svojem prispevku piše o brezbrižnosti Slovencev do osamosvojitve, ki se kaže tudi v tem, da naj naroda ne bi zanimale knjige, ki so povezane z njo. To je opazil sam, ko je želel izdati že kar nekaj del, pa za njih ne najde založbe, poelg rega pa se je nanj z enakim problemom obrnil tudi znanec.