Bo papež Frančišek v Braziliji dovolil poročene duhovnike?

Papež Frančišek bi lahko ustregel posebni prošnji brazilskih škofov in dovolil, da poročeni duhovniki nadaljujejo s svojim duhovniškim poslanstvom znotraj Katoliške cerkve, je v intervjuju za nemški medij Kölner Stadt-Anzeiger dejal liberalni brazilski teolog Leonardo Boff.

Vatikan v novem dokumentu: homoseksualci ne morejo biti duhovniki

Kongregacija za klerike je na včerajšnji praznik Brezmadežne s podpisom papeža Frančiška predstavila nov tekst z naslovom “Dar duhovnikove poklicanosti”.

V njej na široko razpravlja tudi o tem, kar je bilo že nekaj časa znano, v tem novem tekstu pa je le še bolj poudarjeno. Kongregacija tako javno zapove, da je vsakdo, ki v sebi čuti globoka homoseksualna nagnjenja in ima homoseksualne spolne odnose dolžan se odreči duhovniškemu poklicu. Prav tako morajo ljudje, ki ocenjujejo pripravljenost nekoga, ki vstopa v semenišče, osebo z homoseksualnimi nagnjenji odvrniti od vstopa.

Ob vsem tem pa še opozarja na migrantske duhovne poklice, poziva k pozornosti, da bi lahko preprečili zlorabe otrok, ter nove duhovnike vabi, da ne podležejo klerikalizmu.

Po svetu v porastu islamistični hiperekstremizem

Nasilje in pregajanje iz verskih razlogov je na globalni ravni zadnji čas v porastu, razkriva najnovejše poročilo papeške dobrodelne ustanove Pomoč Cerkvi v Stiski (ACN).

Med drugim opisuje tudi nov pojav, katerega poimenuje “islamistični hiperekstremizem”, poroča portal Crux Now.

Zakaj Cerkev s svojimi pridigami vse težje prepriča sodobnega človeka

Nemški krščanski prostor je to poletje vznemirila knjiga o cerkvenem pridiganju, ki jo je napisal mlad komunikolog Erik Flügge (njegov blog: erikfluegge.de). Knjiga ima naslov „Der Jargon der Betroffenheit“, kar lahko prevedemo kot „Žargon prizadetosti“. Podnaslov knjige je izzivalen in na meji vulgarnosti: „Wie Kirche an ihrer Sprache verreckt“. Prevesti to je bolj komplicirano, a poskušajmo takole: „Kako Cerkev crkuje v svojem jeziku“.

Razprtije glede pokopa žrtev iz Hude jame dosegle tudi Italijane. Dežman: bi pokopali svojca v smetišče?

“Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015 deluje,” pravi predsednik komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman ter omenja uspešno izvajanje izkopov posmrtnih ostankov ter urejanja morišč in grobišč v naravi.

Nekaj prahu pa je vendarle dvignila odločitev komisije, da se posmrtni ostanki žrtev iz rova sv. Barbare pokopljejo v Parku spominov na pokopališču Dobrava v Mariboru.

Nekatere civilne iniciative in organizacije, med njimi Slovenska škofovska konferenca, namreč želijo, da bi posmrtne ostanke pokopali v spominskem parku na Teharjah.