Ekipa v krizi 

Slovenski škofje so dva dni pred silvestrovim objavili statistično poročilo o škofijah za predlani. Sedaj, leta 2023, tako pišemo o poročilu, napisanem leta 2022 za leto 2021. To »novo« poročilo pa ni samo malce zastarelo, marveč tudi malce nepopolno. Škofje namreč v poročilo niso uvrstili podjetij, ki jih imajo škofije v lasti, čeprav obrnejo precej več denarja kot sami škofje. 

Konec letošnjega leta, ko bodo, tradicionalno, objavili poročilo za lani, pa se bo to mogoče spremenilo. Ljubljanska nadškofija ima namreč v hiši vatikansko inšpekcijo predvsem zaradi poslovanja svojih podjetij, ki jih ni v poročilu … 

Uvodnik je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj … Vsem pa je dostopen prvi članek na zgornjo temo: Letno poročilo Katoliške cerkve: poroke navzdol, pogrebi navzgor

»Bog ne bo podpiral naše lenobe« 

Velik padec števila nedeljnikov, porok in krstov med epidemijo kaže, da so njegovi vzroki globlji. Sociolog Ivan Albreht (77) pravi, da je covid te procese poglobil, ne pa povzročil. Na celjski škofiji pa omenjajo, da se je cerkveni prostor izčistil. 

V obdobju pandemije so številke nedeljnikov, podeljenih zakramentov in podobne drastično upadle, kot kaže pa se v večini tudi leta 2021, ko so bile koronske omejitve že nekoliko milejše, niso začele zares vračati proti nekdanjim. 

Vzroki

Zakaj je tako? Bi lahko ali pa bi morala Cerkev kaj storiti drugače, da bi bili drugačni tudi trendi? Smo o epidemičnem obdobju že opravili zadostno refleksijo? Z vprašanji smo se obrnili na laike in duhovnike. 

Publicist, zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver (44) najprej odgovarja, da se je ob izbruhu pandemije, ko je bil sicer na študijski izmenjavi v Nemčiji, hitro prilagodil novi resničnosti zaprtih cerkva in spletnih bogoslužij, hkrati pa se kasneje hitro integriral v obnovljeno bogoslužno življenje v živo – v Nemčiji je, kot pravi, sicer oviro predstavljalo tudi dosledno upoštevanje prijav k maši. Nasploh pa se mu zdi, »da se ni uresničil ›črni scenarij‹ /…/, po katerem bi ljudje še mesece, celo leta živeli v pretiranem strahu pred okužbo in se izmikali javnemu življenju.« 

Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj … Vsem pa je dostopen prvi članek na zgornjo temo: Letno poročilo Katoliške cerkve: poroke navzdol, pogrebi navzgor

Vatikan proti cerkvenim stricem iz ozadja 

Vse od izvolitve papeža Frančiška (2013), posebej pa ob prvih odmevnih papeževih potezah v smeri transparentnosti, smo čakali, da bo njegov duh zavel tudi pod Triglavom. Vatikan je najprej poskusil z menjavami škofov, kar se je izkazalo za brezplodno početje, saj so novi obrazi hitro pokleknili pred cerkvenimi strici iz ozadja. Kljub odstopom, izgonu in drugim kaznim, ki jih je Vatikan izrekel za poduk javnosti, pa so kaznovani škofje kristjane preprič(ev)ali, da niso nič krivi ali celo, da se jim godi krivica. Premikati se je začelo šele, ko je Vatikan v Ljubljano poslal novega nuncija (2019) …

To je dobra novica za zdravo jedro Cerkve na Slovenskem, saj je velika večina laikov, duhovnikov in redovnic poštenih, mestoma tudi svetniških. A ravno ta, nizka in preprosta Cerkev, zaradi nekaj izgrednikov in kriminalcev v kolarjih v očeh javnosti plačuje enotno ceno. Mnogi vaški župniki, ki se vse življenje razdajajo za svoje župljane, morajo pri verouku poslušati opazke otrok o pedofilih. Ali o bogati Cerkvi, čeprav je večina župnikov v finančnem položaju navadnih prekarnih delavcev. 

Ta Cerkev ljudi je slednjič dobila v papežu Frančišku in v novemu vodstvu škofovske konference svojega zagovornika. Sogovornika pa so končno dobile tudi žrtve spolnih zlorab.  

Globoka Cerkev, cerkveni strici iz ozadja, kjer vladajo homoseksualni lobi, pedofili in koruptivneži, danes bije plat zvona. Nič več ne bo tako, kot je bilo.” 

—————————————————————————————————————————–
Uvodnik Tina Mamića, pa tudi zelo zanimiv intervju s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem, sta na voljo kupcem in naročnikom revije Domovina ter digitalnim naročnikom, kar lahko po poletni ceni 4,90 € mesečno postanete spodaj …

Če se za naročnino kljub ugodni ceni še niste odločili, vas vabimo k branju za vse obiskovalce odprtega članka: Novomašnikov vse manj, a odgovorni tolažijo: bolj pomembno od števila je, da so pravi.