Oživljanje SFRJ v malem

Pred dnevi je skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem (SMC) vložila zakon, ki predvideva ustanovitev urada za narodne skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ in naj bi urejal predvsem njihovo financiranje. Argumentacija predlagatelja se je v petkovi parlamentarni debati vrtela okrog človekovih pravic; zapostavljanja pravic priseljencev iz bivše SFRJ in podobnih floskul na ravni užaljenega cepetajočega otroka, ki hoče izsiliti svoje, čeprav za to nima nikakršne podlage.

Manjšinske pravice

Republika Slovenija priznava manjšinske pravice dvema avtohtonima narodnima skupnostma – italijanski na primorskem in madžarski v Prekmurju. Po urejenosti manjšinskih pravic Slovenija sodi med države, ki imajo manjšinsko zakonodajo urejeno nadpovprečno dobro. Omenjeni dve skupnosti sta manjšini, ker sta avtohtoni na svojem območju in sta ostali zunaj svoje matične države zaradi političnih razlogov. Ponavadi je ta politični razlog potek razmejitve, kot je tudi to razlog pri dveh manjšinah v Sloveniji.

Enačenje manjšin in ekonomskih migrantov popolnoma zgrešeno in izključno politično motivirano.

Pripadnik manjšine vs. priseljenec

Komunistični režim se je trudil razbiti narodnostne strukture posameznih republik s spodbujanjem preseljevanja. Slovenija je bila za ostale republike vedno privlačna, saj je imela najvišji ekonomski standard. Tako so v novo nastala mesta, ki so zrasli bolj iz ideologije, kot realne ekonomske koristi, prihajali v tisočih. V iskanju dela in boljšega standarda. Drugemu valu smo bili priča tekom vojne na Balkanu v devetdesetih, ko so prebivalci iz vojnega območja bežali v Slovenijo. Tudi zato, ker so imeli tukaj že sorodnike iz prvega, povojnega vala preseljevanja.

Čas njihovega bivanja jih ne dela manjšine, kajti razlog njihove priselitve ni manjšinski. Italijanska in madžarska etnična skupnost se ni priselila na slovensko ozemlje, ampak so se meje slovenskega ozemlja spremenile tako, da so se znašli na slovenskem ozemlju. Zato je enačenje manjšin in ekonomskih migrantov popolnoma zgrešeno in izključno politično motivirano.

Primerjava pravic

V Sloveniji živimo Slovenci in pripadniki drugih narodov. Vsi pa smo (vsaj v veliki večini) slovenski državljani. In tako uživamo enake pravice. Ena od teh pravic je tudi, da ohranjamo kulturo, da se kulturno udejstvujemo. Sedanji predlog zakona pravi, da ti priseljenci iz bivše SFRJ potrebujejo pri tem poseben status; posebno, ločeno podporo države. Zakaj? Zakaj naj bi to potrebovali? Ekonomski migranti po celotnem svetu, tudi Slovenci v tujini, morajo svoje organizacije financirati pod enakimi pogoji kot vsi ostali državljani tiste države oz. jim pri tem pomaga matična država.

Pripadniki drugih narodov že dobro izkoriščajo svoje pravice, ki jih imajo kot slovenski državljani. Sploh jim to uspeva pri ustanavljanju kulturnih nevladnih organizacij. Tako obstaja Zveza srbskih društev, ki združuje 16 društev. Od leta 2003 do danes je za svoje kulturno udejstvovanje prejela 115.000 € davkoplačevalskega denarja. Samo ljubljanski srbski društvi sta v istem obdobju prejeli 230.000 €. Potem Makedonska zveza društev, 93.000 €. Albansko društvo: 66.000 €, Hrvaška zveza društev 36.000 €. Absolutna zmagovalka pa je Bošnjaška kulturna zveza, ki je skupno prejela 808.000 € evrov. Največji financerji pa sta pri vseh Ministrstvo za kulturo in Javni sklad za kulturne dejavnosti.

Pri tem, da se pri zadnjem razpisu Ministrstva za kulturo za obdobje 2014 do 2017 denarja za Akademsko folklorno skupno France Marolt ni našlo denarja. Z argumentom, da je »kvalitativna presežnost te skupine v zadnjih letih manj izrazita«. Prav tako se ni našlo denarja za društvo godalnega orkestra Slovenske filharmonije in akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ter še marsikatero drugo organizacijo, ki se ukvarja s slovensko kulturo.

Ta predlog zakona je zgolj še en prikaz tega, kar nam slovenska levica, sedeča na ramenih prejšnjega sistema, vedno znova dokazuje: slovenski narod je ne zanima; se ne borijo zanj, ne sprejemajo zakonov zanj, ampak s ciljem lastnega blagostanja in ohranitve na oblasti.

Večinski del slovenskega naroda pa zaradi politične korektnosti, strahu pred zmerjanjem z nacionalizmom, prevečkrat ostane tiho.

10 komentarjev

  1. Znova zavajanje! AFS France Marolt, SF in APZ Tone Tomšič ne kandidirajo na istem razpisu kot društva pripadnikov narodnosti, ki so našteta v tekstu. Primerjava med njimi torej ni mogoča. Glede MzK zgolj toliko, da ne ena in ne druga desna vlada nista posegli v njegovo delovanje, še manj izvedli reorganizacijo.

  2. Pri manjšinah je treba dodati, da imamo tudi romsko manjšino. Vse te tri so v zelo neenekopravnem položaju, saj ima italijanska manjšina dnevnik, RA, TV itd, Romi pa le eno RA oddajo. Druga stvar je pojem avtohtona manjšina, ki pravno ne zdrži in ga ima samo Slovenija. Priseljeni so prakitčno vsi, tudi Romi in Madžari. Je torej avtohtonost glede n aštevilo let? KOliko natančno? Tretja stvar pa je, misel Zorka SImčiča, da so asimilirani državljani, ljudje brez korenin, problem za vsako državo. Samo manjšina, ki bo bo ponosna na svoje korenine, bo novemu okolju prinesla bogastvo. Toliko na kratko, samo v razmislek, saj sem o tem že veliko pisal.
    Je pa res, tale Matićev predlog je skorpucalo, ki je še žaljivo za vse priseljenjce in državljane RS povrh.

  3. Kaj naj rečem eni Srbi so v Sloveniji že 40 ali več let,so zelo v redu govorijo Slovensko družino so si ustvarili delajo in tudi penzijo dočakajo in so zelo zadovoljni z življenjem v Sloveniji.Poglejte koliko jih je Srbov v parlamentu ne bom jih našteval nekateri ne obvladajo Slovenščine in kaj še žalijo vse po vrsti vse kar diši po Sloveniji od kulture do politike in našo Krščansko vero.Od politike pa jim je trn v peti Janez Janša in mi ki smo člani stranke SDS.Z našimi levičarji bi najraje iz Slovenije naredili Jugoslavijo v malem zato pojdite na volitve in volite naše pomladne stranke ki so prispevale da imamo samostojno državo Slovenijo in vsi tisti tujci ki niso zadovoljni z življenjem v Demokratični Sloveniji naj gredo od kod so prišli in ne bomo dovolili da nam oni krojijo usodo in da bodo živeli na račun nas ki živimo pošteno in radi imamo našo Slovenijo.

  4. Spoštonani Tino. pogled na prva človeka, nam pove, da sta bila priseljenca – in to iz samega RAJA. Vendar gledano na samo avtohtonost pa bi bilo dobro zajeti obdobje naše KARANTANIJE, ki jo smatrama za začetek DRŽAVNOSTI in je bila v vsej zgodovini SLOVENSKI ponos.

    Za časa AVSTROOGRSKE se je to ozemlje vedno bolj krčilo, pa vendar so CESARJI Slovence vedno čislali. Kraljevina Jugoslavija, pa je začela na naše ozemlje izvažati svojo kulturo in vero in tako so po prvi svet. vojni začele emigracije iz juga na zahod Jugoslavije. Emigrirali so tudi Slovenci iz Italije v kraljevino Jugoslavijo zaradi fašizma. Po drugi s.vojni pa so bila preseljevanja ekonomska in politična. Vsi ki so prišli tedaj v Slovenijo ne morejo zahtevati, da jih obravavamo kot manjšino. DOBILI SO DRŽAVLJANSKE PRAVICE IN IMAJO VSO PRAVICO DO POLITIČNEGA UDEJSTVOVANJA KOT VSAK SLOVENEC. Kdor ne sprejema naše kulture, pa se noče včlanjevati v Slovenska društva in si vstvarja svoja, pokaže, da mu Slovenija ni pri srcu kot domovina. To ni prepovedano, nimajo pa pravice zahtevati, da jim moramo to mi finansirati, saj se lahko včlanijo v naša društva, če nas spoštujejo. Če pa prišleki naše kulture ne spoštujejo, dejansko spodjedajo temelj naše države. To pa je problem.

    Med mojimi prijatelji so tudi ljudje iz bivših republik, pri katerih ne zasledim, da bi našo kulturo zaničevali, ampak pošteno povedo, da sicer imajo tudi srbsko ali kako drugo državljanstvo, vendar kot slovenski državljani se zavedajo, da jim je v Sloveniji bolje, kot v bivši matični domovini. Taki navadno ne ustanavljajo NESLOVENSKIH DRUŠTEV, ampak se vključijo v SLOVENSKA.

    Sicer pa se strinjam z Jožefom, demokratom, Marcelom, Nejotom in Miroslavom.

  5. Habsburžani so naredili neverjetno napako, ko so od Friderika II dalje furali nemško izmišljeno ideologijo. Če bi Slovencem priznali, da v bistvu vladajo v njihovi državi (nekoč imenovani Karantaniji) in bi se razglašali za slovenske kralje in uvedli slovenski jezik v vsej svoji državi, bi se v času pomladi narodov Balkan združil od Dunaja do Soluna, kot Italija na drugi strani Jadranskega morja. V tistem času, pred l. 1848, so namreč prebivalci v Vojvodini, Bolgariji, večji del Romunije, v večih delih Srbije, Črne Gore, Makedonce, ter Hercegovine (katoliki v BIH sebi niso pravili Hrvati) sebi pravili Slovenci. In Slovenci v Avstriji? Bili smo totalnem podnu, ker so nas ribali Nemci, in seveda kdo bi se pridružil tlačenim, no izmislil so se Ilire in Ilirizem, vendar pa gre spet za izmišljeno ideologijo Hrvatov. Še danes narodi južno od nas pravijo, da so Sloveni, ne Slovani

Komentiraj